1. Ka nyi ortyom a lu ôron, man gba u se nenge kwagh shon nena?

 ALUER ka u ortyom nana lam a we nahan, u kegh ato a kwagh u i gbe u nana ôr u la kpa? Nyian ne, ortyom ugen ngu ôron kwagh a “hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa man hanma nongoior.” Ngu ôron ér nyi? Ngu kaan ér: “Cia nen Aôndo, na un nen icivir . . . , civir nen Un u a er usha man tar . . . la.” (Mp 14:6, 7) Ka Yehova tswen a lu Aôndo u mimi ye. Shi ka un tseegh i gbe u hanma or nana civir ye. Se wuese kpishi er a ne se ian i civir un ken zege tempel na u ken jijingi la yô!

2. Tempel u Yehova u ken jijingi la ka nyi? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Akaa a A lu Tempel u ken Jijingi la Ga Yô” la kpaa.)

² Tempel u ken jijingi la jim ka nyi, man ka han i pase kwagh u tempel shon vighe vighe? Tempel u ken jijingi la ka iyou kpôô kpôô ga, kpa ka gbenda u Yehova a tese ér i civir un sha er una lumun a mcivir la sha ci u nagh ku ipaan ku Yesu kura yô. Apostoli Paulu yange seer tan iwanger sha kwagh ne ken washika u nger hen Mbaheberu mba ken Yudia, mba ve lu Mbakristu sha shighe u mbaapostoli la. b

3-4. Ka nyi yange i za apostoli Paulu iyol sha kwagh u Mbaheberu mba ken Yudia mba ve lu Mbakristu laa, man yange wase ve nena?

³ Yange hii nan ve Paulu nger washika hen Mbaheberu mba ken Yudia mba ve lu Mbakristu laa? A fatyô u lun atôakyaa a vesen a ahar ne: Hiihii yô, lu sha ci u taver ve ishima. Ve kpishi yange ve vande lun ken kwaghaôndo u Mbayuda cii ve va hingir Mbakristu ye. Nahan alaghga mba yange ve lu mbahemen vev ken kwaghaôndo u Mbayuda la lu nahan ve tar ér ve hingir Mbakristu yum. Sha ci u nyi? Sha ci u Mbakristu lu a zege tempel u za civir Aôndo ker ga, atse a nan Aôndo nagh kpa ve lu a mi ga, shi ve lu a upristi  mba eren tom sha ci ve kpaa ga. Kwagh ne yange ma na iyol ma kpe mbahenen mba Kristu, shi ma ve kera lu a jighjigh u nan taveraa ga. (Heb. 2:1; 3:12, 14) Mbagenev je yô, alaghga yange ma ve soo u hiden yemen ken kwaghaôndo u Mbayuda la.

⁴ Sha uhar yô, Paulu pase Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la er i gbe u ma ve lu henen akaa a he, shin atesen a zan shimi, ka u yan “kwaghyan u taver” u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la je la, kpa ve lu eren nahan ga yô. (Heb. 5:11-14) Ikyav tese ér ve mbagenev kpishi ve lu dondon Atindi a Mose la her. Kpa Paulu pase ve er i lu u iniav mbi Atindi a Mose tese ér ve naan la mbi a fatyô u karen a asorabo a ve kera vindi vindi ga yô. Sha nahan yô, i “kar a [atindi] la kera.” Nahan Paulu seer tan ve iwanger sha atesen a zan shimi agen. A umbur anmgbianev nav mba nomso man mba kasev mbara kwagh u “ishimaverenkeghen i hemban doon,” i sha kwagh u nagh ku Yesu, ku ku a wase ve u “seer kporom hen Aôndo” jim jim la.—Heb. 7:18, 19.

5. Ka nyi i gbe u se kav ken takeda u Bibilo u Mbaheberu laa, man ka sha ci u nyi?

⁵ Paulu pase anmgbianev mbara er gbenda u ve lu civir Aôndo er ve lu Mbakristu la u hembe doon a gbenda u yange ve civir un ken kwaghaôndo u Mbayuda la yô. Gbenda u Mbayuda civir Aôndo er Atindi a Mose tese la lu di “mure u akaa a a lu van la, kpa kwagh jim jim yô, ka Kristu.” (Kol. 2:17) Er mure u kwagh ka a tese er kwagh shon a lu, kpa i lu kwagh la jim jim ga nahan, mcivir u sha ayange a tsuaa u Mbayuda la kpa lu mure, sha ci u kwagh jim jim la lu a va ga, shin lu a hii ga. Kwagh jim jim la ka nyi? Ka zege tempel u Yehova u ken jijingi, shin mcivir u a hembe doon la. Ka tempel u ken jijingi, u a lu gbenda u Yehova a tese ér i civir un ne, a ne i lu u a fatyô u den se asorabo, sha er se fatyô u civir Aôndo er a soo la ye. Nahan gba hange hange u se fa kwagh u tempel u ken jijingi ne. De se tôô mcivir u sha ayange a tsuaa u Mbayuda, u lu “mure” la, se kar sha gbenda u Mbakristu ve civir Aôndo, mcivir u a lu “kwagh jim jim” la, er i pase ken takeda u Mbaheberu nahan. Se er nahan yô, se hemba kaven kwagh u a lu tempel u ken jijingi la, man er se kpa se lu ker la tsembelee.

6. Ka nyi yange i eren ken tabernakel?

⁶ Mcivir u lu mure la. Paulu lu ôron kwagh u  tabernakel u Mose yange tim shighe u shi anyom 1512 u a mar Yesu la. (Nenge caate i i lu a itinekwagh ér, “Mcivir u Lu Mure La—Mcivir u A Lu Kwagh Jim Jim La.”) Tabernakel lu er ka tenti nahan. Lu ijiir i Mbaiserael kohol her sha u civir Yehova shi nan un iniav yô. Nahan i yilan tabernakel ér “tenti u koho ker.” (Eks. 29:43-46) Shighe u Mbaiserael lu ken taaikyôngo la, yange vea moughon hen ijiir yô, ve num tabernakel ve tôô ve za tim hanma ijiir i ve haa afo cii. Ve civir Yehova ken tabernakel nôngo u kuman anyom 500, cii i va mase maan tempel ken Yerusalem ye. (Eks. 25:8, 9; Num. 9:22) Nahan kpa, tabernakel ne gema lu mure shin ikyav i tesen kwagh u hemban doon u lu van ken hemen sha ci u Mbakristu yô.

7. Tempel u ken jijingi la yange hii hanma shighe?

⁷ Mcivir u a lu kwagh jim jim la. Tabernakel u sha ayange a tsuaa la lu “mure u akaa a sha,” shi lu ikyav i tesen er zege tempel u Yehova u ken jijingi la a lu yô. Apostoli Paulu yange ôr ken washika na u nger hen Mbaheberu la ér “tenti [shin, tabernakel] la, ka ikyav i tesen kwagh u sha shighe u hegen ne.” (Heb. 8:5; 9:9) Nahan yange Mbakristu hii u civir Yehova ken tempel na u ken jijingi la cii ve Paulu va nger washika na u hen Mbaheberu la ye. Tempel u ken jijingi la hii ken inyom i 29 la. Ken inyom la, i er Yesu batisema shi i tsegha un sha icighan jijingi, maa a hingir “pristi u vesen u hemban” ken tempel u Yehova u ken jijingi la. c—Heb. 4:14; Aer. 10:37, 38.

8-9. Mbaheberu 7:23-27 tese ér, kwagh u upristi mba vesen mba ken Iserael la kaha kposo a Pristi u Vesen u hemban, Yesu Kristu nena?

⁸ Mcivir u lu mure la. Lu pristi u vesen lamen a Aôndo sha ci u ior ye. Aron lu pristi u vesen u hiihii ken Iserael. Yehova yange na un tom la shighe u i tsegha tabernakel la. Nahan kpa, Paulu kaa ér, “mbagenev kpishi yange ve hingir upristi sha ityough ki mbagen, sha ci u mba ve kpe la ku yange ve u zan hemen a tom u pristi.” d (Ôr Mbaheberu 7:23-27.) Shi er upristi mbara lu uumace yô, ve yina, nahan i gba u ve kpa vea na nagh sha ci u asorabo a ve. Nahan kwagh u upristi mba vesen mba ken Iserael u tsuaa la kaha kposo a Pristi u Vesen u hemban, Yesu Kristu.

⁹ Mcivir u a lu kwagh jim jim la. Yesu Kristu u a lu Pristi u Vesen hegen la, ka “ortom . . . u ken tenti u mimi u i lu Yehova a er, i lu or ga la.” (Heb. 8:1, 2) Paulu kaa ér “[Yesu] yô, ngu lun gbem sha won, nahan a kera gba u mbagen vea kar a er tom u pristi sha ityough nagh ga.” Paulu shi kaa ér Yesu ‘ngu a acôghor ga, i pav un a mbaasorabo,’ shi “kera gba u una naan iniav ayange ayange” sha ci u asorabo a na, er upristi mba vesen mba ken Iserael eren nahan la ga. Hegen yô, nenge ase er kwagh u atse a nan nagh kua iniav mba i naan ken mcivir u lu mure la a kaha kposo a mcivir u a lu kwagh jim jim la yô.

10. Iniav mbi yange i nanden sha atse a nan nagh, a i er a sha togula la, lu tesen kwagh u nyi ken hemene?

¹⁰ Mcivir u lu mure la. Atse a nanden nagh sha mi, a i er a sha togula yô, lu hen tembe, ikyua a hunda u nyôron ken tabernakel la. Lu sha atse la i naan Yehova iniav sha annyamev ye. (Eks. 27:1, 2; 40:29) Nahan kpa, iniav mbira kuma u a fatyô u den ior asorabo a ve vindi vindi ga. (Heb. 10:1-4) Iniav mbi i zer nan ken tabernakel sha annyamev gbem la, lu ikyav i tesen nagh ku a va na kwa môm ve a  fatyô u den uumace asorabo a ve vindi vindi yô.

11. Atse a Yesu na nagh a uma sha mi la ka nyi? (Mbaheberu 10:5-7, 10)

¹¹ Mcivir u a lu kwagh jim jim la. Yesu yange fa er Yehova a tindi un shin tar ér una va na uma a hingir nagh ku paan uumace yô. (Mat. 20:28) Nahan, shighe u i lu eren Yesu batisema la, a na iyol na u eren ishima i Yehova. (Yoh. 6:38; Gal. 1:4) Atse a Yesu na nagh a uma na sha mi la, lu atse a sha injakwagh. Atse la lu “ishima” i Aôndo, man ishima i Aôndo yô, lu u Wan na u va shin tar va hingir orumace kpôô kpôô la, a na nagh sha uma na u lu a myen môm môm ga la. Nahan Yesu na nagh sha uma na “kwa môm vough, maa kure kwagh la,” sha er hanma or u nan ne Kristu jighjigh cii yô, a paa nan, shin a kar a isholibo sha ityough ki nan kera elegh elegh yô. (Ôr Mbaheberu 10:5-7, 10.) Hegen se lu timen sha kwagh u akaa a ken tabernakel la a til sha mi yô.

12. Ka an yange i na nan ian i nyôron ken hanma kpar u tabernakel?

¹² Mcivir u lu mure la. Tabernakel man utempel mba ken masejime i va maa ken Yerusalem sha ashighe kposo kposo la cii, mlu ve u ken atô la lu kwaghmôm, i pav un ker avegher ahar: vegher u môm la i yilan ér “Icighan Kpar,” vegher ugen la di i yilan ér “Icighan Kpar u Hemban Cii,” i gema i pav ukpar mba uhar mban sha ikyondo i yisan. (Heb. 9:2-5; Eks. 26:31-33) Ken Icighan Kpar la, i ver daarimenger u i er sha zenaria yô, man atse a nanden insensi, kua tebul man ikpenberedi i i ver sha ishigh ki Aôndo yô.  Lu “upristi mba i shighe ve mkurem” la tseegh i na ve ian i nyôron ken Icighan Kpar za eren ityom ve ye. (Num. 3:3, 7, 10) I gema i ver areki u ikyuryan, u i er sha zenaria la ken Icighan Kpar u Hemban Cii la, u tesen ér ka ker Yehova iyol na a lu ye. (Eks. 25:21, 22) Lu pristi u vesen tseegh i na un ian ér a nyôron ken Icighan Kpar u Hemban Cii la ye. Ken inyom jimin cii, yange a nyôr ker kwagh môm sha Iyange i Nan Iwom. (Lev. 16:2, 17) Hanma inyom yô, yange a nyôr a awambe a annyamev, a za na nagh ku wamen Aôndo sha ci u asorabo a na kua a ikyurior la jimin cii. Ken masejime yô, Yehova va pase kwagh u akaa a ken tabernakel la cii a til sha mi yô, sha iwasen i icighan jijingi na.—Heb. 9:6-8. e

13. Icighan Kpar u ken tabernakel la tile sha ityough ki nyi ken tempel u ken jijingi la, man Icighan Kpar u Hemban Cii u ken tabernakel la di gema ka nyi ken tempel u ken jijingi laa?

¹³ Mcivir u a lu kwagh jim jim la. I tsegha mbahenen mba Kristu mbagenev kpuaa sha icighan jijingi, ve hingir ônov mba Yehova. Mba iorov 144,000. Ka u vea yem sha, vea za eren tom u upristi vea Yesu imôngo. (Mpa. 1:6; 14:1) Aôndo ka a tsegha ve sha jijingi na shighe u ve lu shin tar la je, maa ve hingir ônov nav. Nahan Icighan Kpar u ken tabernakel la tile sha ityough ki mlu ve u ônov mba Aôndo mba ken jijingi la. (Rom. 8:15-17) Kpa Icighan Kpar u Hemban Cii la yô ka sha, hen ape Yehova iyol na a lu la. “Ikyondo i yisan,” i i pav Icighan Kpar a Icighan Kpar u Hemban Cii la, gema tile sha ityough ki iyol i Yesu i inyam man awambe la. Shighe u Yesu lu a kpe ga la, lu u una fatyô u kôndon yemen sha za lun Pristi u Vesen u hemban, u tempel u ken jijingi la ga, sha ci u lu ken iyol i inyam man awambe la her yum. Kpa Yesu va ne nagh sha iyol na i inyam man awambe la sha u paan uumace yô, a bugh gbenda u Mbakristu mba i shighe ve mkurem la cii vea fatyô u yemen za lun sha yô. Ve kpa saa vea kpe keng ve vea zua a injar i sha la ye. (Heb. 10:19, 20; 1 Kor. 15:50) Yange mba nderen Yesu shin ku kera yô, a za nyôr ken Icighan Kpar u Hemban Cii u ken tempel u ken jijingi la, ape mba i shighe ve mkurem la cii vea va za kohol un la.

14. Mbaheberu 9:12, 24-26 tese ér mcivir u Yehova u ken tempel na u ken jijingi la hemba doon sha ci u nyi?

¹⁴ Kwagh ne wase se u nengen er gbenda u wang u Yehova a tese ér i civir un sha ci u nagh ku ipaan man sha hemen u Pristi u Vesen u hemban, Yesu Kristu la u hembe doon yô. Pristi u vesen ken Iserael yange a nyôr ken Icighan Kpar u Hemban Cii, u uumace er la, a awambe a annyamev mba i ne nagh a mi yô. Kpa Yesu yô, nyôr lu sha kpôô kpôô, ken icighan kpar u hemban sha won jimin cii la, za tile ishigh ki Yehova. Maa a tese Yehova ian i yange vande lun sha mi ve undu i, va shin tar va hingir oruma u lun a myen môm môm ga sha ci wase, “u va karen a isholibo kera sha nagh ku a ne sha iyol na la.” (Ôr Mbaheberu 9:12, 24-26.) Ka nagh ku Yesu kura ku ne ve i lu u a fatyô u den se asorabo vindi vindi ye. Hegen se time se nenge er, aluer se mba a ishimaverenkeghen i yemen sha shin va lun uma shin tar gbem sha won kpa, se cii se fatyô u civir Yehova ken tempel na u ken jijingi la yô.

15. Ka unô yange ve eren tom ken tembe u tabernakel laa?

¹⁵ Mcivir u lu mure la. Tabernakel lu a tembe môm. Tembe la kehe kpishi, shi i kase u ningir tser, i ver hunda u nyôron. Nahan lu ken tembe shon upristi eren ityom ve ye. Atse a vesen a nanden nagh sha mi, a i er sha togula yô, lu ken tembe ne, kua tasa u lun a mngerem shimi, u i er sha togula yô. Nahan a gba u upristi vea er ityom ve yô, ve ôô ave man angahar, gayô ve ôô iyol a mngerem ma i haa shimi la, cii ve ve mase  eren icighantom ve la ye. (Eks. 30:17-20; 40:6-8) Nahan kpa, utempel mba i va maa ken masejime sha ashighe kposo kposo la yô, hanma yange a lu a tembe u ken atô kua tembe u ken won kpaa. Tembe u ken won la lu ijiir i ior mba ve lu upristi ga la vaan va civir Aôndo her yô.

16. Ken tempel u ken jijingi la, ka unô ve lu eren tom ken tembe u ken atô la, man gema ka unô ve lu eren tom ken tembe u ken won laa?

¹⁶ Mcivir u a lu kwagh jim jim la. Asande a anmgbianev mba Yesu mba i shighe ve mkurem mba ve shi her shin tar la, mba eren Aôndo tom sha mimi ken tembe u ken atô u tempel u ken jijingi la. Ka ve er nahan cii ve ve mase yemen sha za kohol Yesu sha u eren tom u upristi la a na imôngo ye. Zege tasa u yange i ver ken tembe u tabernakel a mngerem shimi, u i va gema veren ken tempel la, ka a umbur anmgbianev mba Yesu mban kua Mbakristu cii, er i gbe hange hange u vea za hemen u lun wang sha iyol kua ken jijingi yô. Gema ka han “zegeikpelaior” i i lu suen anmgbianev mba Kristu mba i shighe ve mkurem mbara i lu eren Aôndo tomo? Apostoli Yohane yange nenge a mba ve lu zegeikpelaior la ken mpase, ve “tile sha ishigh ki ikyônough ki torough” ki Aôndo, ve lu “eren un icighantom ken tempel na atetan man tugh.” Nahan zegeikpelaior la ngi eren kwagh la shin tar heen, ken tembe u ken won u tempel u ken jijingi la. (Mpa. 7:9, 13-15) Se wuese kpishi er Yehova a ne se ian i doon tsung i civir un ken zege tempel na u ken jijingi la yô!

17. Ka iniav mbi nyi se lu a ian i nan Yehova?

¹⁷ Nyian ne, Mbakristu cii mba a ian i doon tsung i civir Aôndo a shighe ve man agee a ve, kua akaa agen a ve lu a mi la cii. Er apostoli Paulu ôr a Mbaheberu nahan, se fatyô u ‘nan Aôndo nagh ku iwuese, ka ityamegh ki ityumbujôôv yase, ki ki pasen kwagh u iti na ken igbar la je la, se eren nahan hanma shighe cii.’ (Heb. 13:15) Se fatyô u tesen ser, ian i se lu a mi i civir Yehova la gba se kwagh, sha u eren hanma kwagh u se fetyô u eren ken mcivir na cii a ishima i môm.

18. Mbaheberu 10:22-25 tese ér ka akaa agen a nyi i gbe u se eren hanma shighe, man ka akaa a nyi i gbe u aa hungur se ga?

¹⁸ Ôr Mbaheberu 10:22-25. Paulu yange nger washika hen Mbaheberu za zurum u been yô, maa ter akaa a i gbe u se eren hanma shighe ken mcivir u Yehova yô. Akaa shon yô, ka u eren msen hen Yehova, man u pasen ior kwagh u ishimaverenkeghen yase la, man u kohol a anmgbianev imôngo ken mbamkombo mba tiônnongo, kua u taver hanma wase ishima, shi a kaa ér ‘se hemba eren nahan cii, er se nenge iyange i Yehova i lu mgbôghom yô.’ Shi ken mbee u takeda u Mpase la, ortyom u Yehova ôr mkaanem man var var kwa har, ér: “Civir Aôndo!” (Mpa. 19:10; 22:9) Yô, mayange akaa a se hen sha kwagh u zege tempel u Yehova u ken jijingi ne a de hungur se ga, kua ian i doon tsung i se lu a mi i civir Aôndo wase u hemban cii la kpaa!