1-2. Ka nyi yange i er shighe u mbahenen mba Yesu mba uhar lu yemen ken Emou laa?

 SHA iyange i Nisan 16, inyom i 33 la, asema lu vihin mbahenen mba Yesu, shi mciem kpa gba ve iyol. Mbahenen mbagenev uhar mough ken Yerusalem lu yemen ken Emou, angar ugen u gba ica a Yerusalem kuma ukilomita 11 nahan yô. Nomso mban yange ve ure kpishi sha ci u i sember wuan Yesu u ve lu dondon un la. Lu ve inja er akaa a ve lu veren ishima ér Mesiya una va er la cii bunde nahan. Kpa ica gbe ga yô, kwagh ugen er u kpiligh ve iyol.

² Orgen va kohol ve sha gbenda lu yemen a ve imôngo. Mbahenen mban lu ôron kwagh u vihin u a er ve sha kwagh u Yesu yô. Tsô or ne gba ôron ve akaa a a tsa kpa a hungur ve ga yô. Maa a gba pasen ve er i hii ve yange gba u Mesiya una ya ican shi una kpe yô. A “hii sha akaaôron a Mose kua Uprofeti cica cii.” Mbahenen mba uhar mban kua or u va kohol ve sha gbenda la mba za nyer ken Emou yô, or shon pase iyol na hen a ve, lu Yesu u i nder un shin ku la. Nenge ase er yange a saan mbahenen mban iyol kpishi er ve fa ér Mesiya ngu uma la sha wono!—Luka 24:13-35.

3-4. Ka nyi yange i er mbahenen mba Yesu, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee? (Aerenakaa 1:3)

³ Yesu yange ande hen mbahenen nav acin imôngo ken ayange 40 shighe u i nder un shin ku kera la, cii ve mase yemen sha ye. (Ôr Aerenakaa 1:3.) Hen shighe ne cii, ijungwen man mciem  ma mbadondon un lu a mi la cii bee, ve hingir u ember shi lun a vangertiôr, ve lu ikpela i mba pasen kwagh u Tartor man mbatesen a mciem shio. a

⁴ Aluer se time sha akaa a doon tsung a Yesu er hen shighe ne yô, kwagh la una wase se. Nahan ken ngeren ne, se lu nengen er Yesu yange tôô shighe ne (1) taver mbahenen nav asema, shi (2) wase ve u seer kaven Mkaanem ma Aôndo, shi (3) tese ve u eren ityom i vesen yô. Se lu nengen er se fatyô u dondon ikyav i Yesu ken hanma kwagh ken akav a atar ne yô.

TAVER MBAGENEV ASEMA

5. Yange gba u a taver mbahenen mba Yesu ishima sha ci u nyi?

⁵ Yange gba u a taver mbahenen mba Yesu asema. Sha ci u nyi? Sha ci u mbagenev yange ve undu uya vev man icombor ve kua ikpenga ve, ve lu dondon Yesu hanma shighe cii. (Mat. 19:27) Mbagenev i lu nzughul a ve sha ci u ve hingir mbahenen mba Yesu yum. (Yoh. 9:22) Yange ve lumun ér akaa ne cii a er ve, sha ci u ve na jighjigh ér Yesu ka Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la. (Mat. 16:16) Kpa yange mba woo Yesu yô, lu ve inja er akaa a ve lu veren ishima ér una va er la cii bunde nahan. Nahan ishima za ve iyol kpishi.

6. Ka nyi Yesu yange er shighe u i nder un shin ku kera laa?

⁶ Yesu yange fa je ér ku na la vihi mbahenen nav lu sha ci u ve ban a jighjigh u nan ga, kpa lu sha ci u or wou ka nana kpe yô, i nyoon we. Sha iyange i i nder un shin ku la je hii u taver azende a na asema. Ikyav i tesen yô, yange ande hen Maria Madalina shighe u lu vaan hen uwar na la. (Yoh. 20:11, 16) Shi ande hen mbahenen mba uhar mba ve lu yemen ken Emou la. Shi ande hen apostoli Peteru. (Luka 24:34) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Yesu er nee? Nenge ase kwagh u za hemen shighe u hii anden hen Maria Madalina la.

7. Sha kwagh u i nger ken Yohane 20:11-16 la yô, ka nyi Yesu yange nenge Maria lu eren sha iyange i Nisan 16 pepe, man kwagh la yange mgbegha un er nena? (Shi nenge foto kpaa.)

⁷ Ôr Yohane 20:11-16. Sha iyange i Nisan 16  la, kasev mbajighjigh mbagenev za ér vea za nenge ape i gbir ikyom i Yesu la. (Luka 24:1, 10) De se nenge kwagh u yange er kwase ugen ken a ve yô, ka Maria Madalina je la. Yange Maria za sôôn hen uwar la yô, a nenge u lu gbilin. Tsô a yevese a va ôr Peteru vea Yohane, maa a hide a cir ve ijime er ve lu yevese zan hen uwar shon la. Kpa mba za nengen ér uwar la ngu gbilin yô, ve cin ve hide ken ya. Kpa Maria di ye? Un hide ga, lu her lu vaan. Cuku tsô kpa fa ér Yesu ngu nengen ga. Yesu nenge kwase u jighjigh ne lu vaan, nahan mhôônom kôr un a na. Tsô a ande hen Maria, a er kwagh u yange taver un ishima kpishi yô. A lam a na shi a na un tom ugen, ér a za pase anmgbianev nav er un nder shin ku yô.—Yoh. 20:17, 18.

8. Se dondo ikyav i Yesu la nena?

⁸ Se dondo ikyav i Yesu la nena? Aluer se fa mbamzeyol mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, nahan mhôônom kôr se a ve shi se lam a ve kundu kundu er Yesu nahan yô, kwagh la una wase ve vea za hemen u civir Yehova. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen yô, iti na ér Jocelyn. Anmgbian na u kwase yange kpe ku u aikyôr, nahan Jocelyn kaa ér, “Yange m ure iwer imôngo.” Nahan kpa, anmgbian ugen vea kwase na yange lôhô un hen ya ve, mhôônom kôr ve a na ve kegh ato a na, zulee shi ve pase un ér a fa ér a doo Aôndo ishima kpishi. Jocelyn kaa ér: “Yange lum er Yehova dughum shin zegemnger u m lu kuan shimi la sha ikyev ve, wam shin tso ér m de saan ga nahan. Ve wasem m hide m lu a isharen i zan hemen u civir Yehova.” Se kpa se fatyô u taver mbagenev asema sha u keghen ato a ve zulee, shighe u ve lu pasen se mbamzeyol vev yô, man sha u lamen a ve kundu kundu sha er ishima a taver ve vea za hemen u civir Aôndo yô.—Rom. 12:15.

WASE MBAGENEV VE KAV MKAANEM MA AÔNDO

9. Ka zayol u nyi mbahenen mba Yesu yange ve tagher a mini, man yange wase ve nena?

⁹ Mbahenen mba Yesu yange ve ngohol Mkaanem ma Aôndo shi ve nôngo sha afatyô ve cii ér vea ungwa imo i Yehova. (Yoh. 17:6) Nahan cii kpa, mba va manden Yesu sha kon er ka iferor nahan kpen kera yô, hingir ve dang. Yesu yange fa er mbahenen nav lu a jighjigh u nan shi Yehova doo ve ishima yô, kpa shi fa ér gba u vea seer kaven Mkaanem ma Aôndo. (Luka 9:44, 45; Yoh. 20:9) Nahan a wase ve u seer kaven kwagh u ve ôr ken Ruamabera yô. Nenge ase er yange er kwagh ne zum u a ande hen mbahenen nav mba uhar mba ve lu yemen ken Emou la yô.

10. Yesu yange wase mbahenen nav u nan jighjigh ér mimi je un ngu Mesiya nena? (Luka 24:18-27)

¹⁰ Ôr Luka 24:18-27. Aluer u nenge yô, Yesu yange pase iyol na hen nomsombaiorov mban ave ave la je ga. Kpa yange pine ve mbampin. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga yange soo ér ve pase un er i lu ve la, kua akaa a ve henen ken ishima la. Man ve er nahan vough. Ve kaa a na ér yange ve lu veren ishima ér Yesu una yima ve sha ikyev i Mbaroma mba ve lu eren ve ican la. Nahan mba lamen sha mbamzeyol vev mban cii yô, Yesu wase ve u kaven ken Ruamabera er akaaôron a profeti kpishi a kur sha mi yô. b Sha iyange la aikighe Yesu shi ande hen mbahenen nav mbagenev shi pase ve inja i akaaôron a profeti la. (Luka 24:33-48) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne?

11-12. (a) Ka nyi se fatyô u henen ken gbenda u Yesu tese mimi u Bibilo laa? (Shi nenge ufoto kpaa.) (b) Anmgbian u lu henen Bibilo a Nortey la yange wase un nena?

¹¹ Se dondo ikyav i Yesu la nena? Kwagh u u hii  eren shighe u u lu tesen mba u henen Bibilo a ve la yô, pine ve mbampin mba vea wase ve u pasen we er i lu ve ken ishima la sha kwaghfan. (Anz. 20:5) U faan er i lu ve ken ishima la yô, tese ve u keren avur a Bibilo a aa ôr kwagh u una fatyô u wasen ve ken mbamlu mba ve lu ker la yô. Kpa mayange de ôron ve kwagh u vea er ga. Gema wase ve u henen sha kwagh u ve ôr ken Ruamabera la, shi wase ve ve kav er vea dondo akaawan a Ruamabera yô. Nenge kwagh u yange er anmgbian ugen ken tar u Ghana yô, iti na ér Nortey.

¹² Shighe u Nortey lu anyom 16 la, a hii u henen Bibilo. Nahan kpa, ica i gbe ga yô, tsombor na gba hendan a na. Ka nyi yange i wase un ve za hemen u tilen dông? Anmgbian u lu henen Bibilo a na la, yange ôr Mateu ityough 10 shi pase un ér gba u Mbakristu mba mimi cii a tôv ve a ican. Nortey kaa ér: “Yange mba hiin u tôvon mo a ican yô, kwagh la wasem u fan mer ka mimi je ne.” Nahan anmgbian la shi tese Nortey kwagh u i ôr ken Mateu 10:16 ér se lu sulaa la, nahan lam sha ivur ne vea na u wasen un u kaven er i gbe u una lamen vea mba hen tsombor na sha kwaghfan shighe u a lu pasen ve atesen a Bibilo a a ne jighjigh a mi la yô. Yange mba eren Nortey batisema kera yô, a soo ér una er pania, kpa ter na gema soo ér a za yunivasiti. Nahan anmgbian u lu henen kwagh a na la ôr un kwagh u una er ga, kpa gema pine un mbampin mba vea wase un u henen sha akaawan a Bibilo yô. Ka nyi yange i due kere? Nortey yange tsua u eren tom u pasen kwagh hanma shighe. Ter na maa zenda un hen ya kera. Nahan Nortey er nena? A kaa ér: “M na jighjigh mer kwagh u m tsua u eren la lu kwagh u vough.” Se kpa, aluer se tôô shighe se wase mbagenev u henen sha akaa a ve ôr ken Ruamabera la yô, kwagh la una wase ve vea hingir Mbakristu mba vian.—Ef. 3:16-19.

WASE NOMSOMBAIOROV VE HINGIR “UIYUA”

13. Ka nyi Yesu yange er sha er una hide a yem sha kpa a za hemen u eren tom u Ter naa? (Mbaefese 4:8)

¹³ Shighe u Yesu lu shin tar la, a er kwagh u Ter na tindi un ér a er la vough. (Yoh. 17:4) Kpa Yesu henen ér ka un tseegh una fatyô u eren kwagh u Yehova a soo ga. Ken anyom atar man tiôn a yange er tom na shin tar la, a tese mbagenev u eren tom shon. Yange na mbahenen nav jighjigh, nahan gema tom u nengen sha iyôngo i Yehova i i doo un ishima yum la, kua ian i hemen tom u pasen kwagh shi tesen ior la wa ve sha ikyev, cii ve hide kôndo yem sha ye.  Man mbahenen nav mban mbagenev lu anyom ikyundu kar nahan tseegh. (Ôr Mbaefese 4:8.) Nomsombaiorov mban yange ve er tom vea Yesu sha gbashima shi ve var a na. Kpa cii ve Yesu kôndo hide yem sha yô, yange seer tsaase ve sha er vea lu “uiyua” yô. Yange tsaase ve nena?

14. Ka nyi Yesu yange tese mbahenen nav ken ayange 40 shighe u i nder un shin ku kera laa? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁴ Yesu yange wa mbahenen nav kwagh u una wase ve yô. Yange lam a ve kundu kundu. Ikyav i tesen yô, yange nenge mbagenev lu a ieren i tan akperan, nahan a wa ve kwagh. (Luka 24:25-27; Yoh. 20:27) Yange pase ve er i gbe u vea hemba veren ishima sha kwagh u nengen sha tom u yange wa ve la yô. Shi a kaa a ve ér ve hemba veren ishima u nengen sha ior mba Yehova, i de lu u keren ér vea lu a inyaregh kpishi ga. (Yoh. 21:15) Shi a kaa ér ve de tôôn kwagh u ve er ken mcivir u Yehova la ve karen sha kwagh u mbagenev ve er la ga. (Yoh. 21:20-22) Shi yange kôôm ve sha mbamhen mba shami ga mba ve lu a mi sha kwagh u Tartor u Aôndo la. Shi wase ve u hemban veren ishima sha u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo. (Aer. 1:6-8) Ka nyi se fatyô u henen ken Yesu?

15-16. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i Yesu? Ta iwanger. (b) Yange i wa Patrick kwagh nahan wase un nena?

¹⁵ Mbatamen vea dondo ikyav i Yesu la nena? Gba u vea tsaase nomsombaiorov kua agumaior je kpaa, sha er vea fatyô u eren ityom i vesen ken tiônnongo yô. c Mbatamen mban fa er ka i gba u saa shighe a kar ve anmgbianev mban vea fa akaa a i lu tesen ve la yô. Gba u vea waan agumaior ne kwagh sha gbenda u tesen ér ve doo ve ishima, sha er vea hen u hiden a iyol ve ijime man u eren kwagh sha mimi shi vea kegh iyol u wasen mbagenev yô.—1 Tim. 3:1; 2 Tim. 2:2; 1 Pet. 5:5.

¹⁶ Nenge ase er yange i wa anmgbian ugen kwagh ve wase un yô, iti na ér Patrick. Shighe u lu gumor la, yange a vihi ishima a lam a anmgbianev dang, mba kasev je kpaa. Nahan ortamen ugen nenge ér gba u Patrick una de inja la. Maa a wa un kwagh jighilii, kpa a gema a lam a na kundu kundu. Patrick kaa ér: “Saan mo iyol kpishi er yange wam kwagh yô. Yange  mea nenge a naan anmgbianev mbagenev ityom i yange i sarem la nahan, ishima i doom ker ga. Kpa kwaghwan u ortamen la wasem u nengen er i gbe u me hemba veren ishima u hiden a iyol yam ijime eren anmgbianev av mba nomso man mba kasev tom, a kera lu u hemban veren ishima u lun sha iantom i vesen ken tiônnongo ga yô.” Nahan Patrick va nyôron anyom 23 je maa, i na un ortamen.—Anz. 27:9.

17. Yesu yange tese ér un na mbahenen nav jighjigh nena?

¹⁷ Yesu yange na mbahenen nav tom u pasen ior loho u dedoo shi tesen ve. (Mat. 28:20) Alaghga mbahenen mban yange vea nenge ér vea fatyô u eren tom u Yesu na ve la ga. Nahan kpa, Yesu fa dedoo ér vea fatyô u eren u, shi a ôr ve nahan. Yesu yange lu a vangertiôr ér vea fatyô u eren tom ne je a kaa ér: “Er Ter a tindim nahan, mo kpa m ngu tindin ne.”—Yoh. 20:21.

18. Mbatamen vea dondo ikyav i Yesu la nena?

¹⁸ Mbatamen vea dondo ikyav i Yesu la nena? Mbatamen mba ve fe ityom ve tsembelee yô, ka ve tsaase mbagenev sha u den ér ve kpa ve er ityom ve la. (Fil. 2:19-22) Shighe u i lu sôron Iyou i Tartor sha er i lu ker wang shin sôron akaa a a vihi sha mi la yô, mbatamen vea fatyô u den ér mbayev shin agumaior kpa ve er tom la. Mbatamen vea fatyô u nan agumaior ityom ér a er shi vea tsaase ve u eren i, shi ve na jighjigh ér agumaior ne aa fatyô u eren ityom la. Anmgbian ugen u a hingir ortamen ica i lu a gba ga yô, iti na ér Matthew, a kaa ér saan un iyol kpishi sha ci u mbatamen mba fan tom tsema tsema mba tsaase un kpoghuloo u eren tom ugen, shi ve na jighjigh ér una er u tsembelee. A kaa ér: “Er ka mea er akaa agen shami ga kpa ve nenge ér m ngu henen a hen tom yô, kwagh la wasem kpishi u seer fan tom.” d

19. Ka nyi i gbe u se kange ishima u erene?

¹⁹ Ken ayange 40 a i nder Yesu tsa shin tar cii ve mase yemen sha la, yange taver mbagenev asema shi tese ve shi tsaase ve. Yô, se kange nen ishima u zan sha angahar a na vough vough. (1 Pet. 2:21) Una wase se u eren nahan. Kera ga je kpa, a tôndo zwa ér: “Me luun a ven ayange ayange, zan zan shighe u mkur u tar ne.”—Mat. 28:20.