1-2. Orpasenkwagh 11:6 zua sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo u Tartor la nena?

KEN ityar igen yô, ior ka vea ungwa loho u dedoo yô, ve soo ér shi i hide i va seer ôron ve. Ka i lu kwagh u ve lu tômon a tôm yô! Ken ityar igen di yô, kwagh shin gban ior sha kwagh u Aôndo shin kwagh u Bibilo ga. Ka a pase ior loho u dedoo ne ape u lu la nahan ve er nena? Aluer mba keghen ato shin mba keghen ga kpa, Yehova yô soo ér, se za hemen u pasen kwagh zan zan shighe u una va kaa ér i er tom ne kuma la.

² A er tom u pasen kwagh ne zan zan saa shighe u Yehova a ver la una kuma ve a de ye. Maa ka zum la “mkur una va ye.” (Mat. 24:14, 36) Kpa cii man shighe la yô, se dondo mkaanem ma ma kaa ér, “de hiden a uwegh ou ga” la nena? *—Ôr Orpasenkwagh 11:6.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Ngeren u ngun a dondo ken a na la, yange time sha akaa anyiin aa i gbe u se er ve se hingir mbafan “tom u kôron ior” la tsema tsema yô. (Mat. 4:19) Ngeren ne di una time sha igbenda itiar i se seer taver ishima i se kange ser se za hemen u pasen kwagh aluer ka nyi je se tagher a mi la kpaa. Se hen er i hii ve i gbe hange hange u (1) veren tom wase u pasen kwagh la hiihii ken uma wase (2) lun a ishimawan man (3) seer lun a jighjigh u nan taveraa yô.

4. Er nan i gbe u se ver ishima sha tom u Yehova a kaa ér se er laa?

⁴ Yesu yange tsengaôron akaa aa lu eren ken ayange a masejime kua ieren i ior vea lu a mi ken shighe shon yô. Shi yange fa er akaa ne aa fatyô u danen mbadondon un u eren tom u pasen loho u Tartor yô. Yange kaa a mbahenen nav ér ve “kuran.”  (Mat. 24:42) Sha ayange a Noa la, akaa lu kpishi a yange dan ior nahan ve kera kegh ato sha icin i Noa lu tan la ga yô. Se kpa ambaakaa la aa fatyô u danen se nyian. (Mat. 24:37-39; 2 Pet. 2:5) Sha ityôkyaa ne yô, doo u se ver ishima sha tom u Yehova a kaa ér se er ne.

5. Aerenakaa 1:6-8 tese ér a er tom u pasen kwagh ne zan zan a kighir nan je?

⁵ Nyian ne, gba u se hemba veren ishima sha tom u pasen loho u dedoo u Tartor la cii. Yesu yange tsengaôron ér zum u una kpe kera la, mbahenen nav vea za hemen u eren tom u pasen kwagh la, shi vea hemba eren u a na je kpaa. (Yoh. 14:12) Shighe u Yesu kpe kera la, mbahenen nav mbagen hide yem ishu i kôron. Mba va nderen Yesu shin ku kera yô, a er ivande, a wase mbahenen nav mban ve kôr ishu kpishi. Yesu eren ivande la kera cii yô, a pase ve er tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la, u lu tom u hange hange u u hembe ityom igen cii yô. (Yoh. 21:15-17) Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a kaa a mbahenen nav ér, a gba u tom u pasen kwagh u un hii la ua samber a ar sha ajiir agen kpaa, a saa ken Iserael tseegh ga. (Ôr Aerenakaa 1:6-8.) Anyom nga kar yô, Yesu va tese apostoli Yohane mpase u sha mnenge, sha u tsengan tesen un kwagh u una va er sha “shighe u iyange i Ter” yô. * Kwagh ugen u Yohane nenge a mi ken mpase u sha mnenge la yô, lu kwagh kpilighyol ne. A nenge a ortyom lu a “loho u dedoo u tsôron” sha u una yôô hen “hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa man hanma nongoior” yô. (Mpa. 1:10; 14:6) Nyian ne kpa, ikyav tese wang ér Yehova soo ér se er tom u pasen kwagh u i lu eren tar sha won cii ne zan zan shighe u una kaa ér kuma ve la.

6. Se er nan ve se za hemen u veren tom u pasen kwagh la hiihii ken uma wase?

⁶ Aluer se hen sha hanma kwagh u Yehova a lu eren sha u suen se yô, kwagh la una wase se  u veren ishima sha tom u pasen kwagh la. Ikyav i tesen yô, ngu nan se kwaghyan u ken jijingi ne mgbeghaa sha igbenda kposo kposo, er ken ityakeda man icer i ungwan a ungwa man uvidio kua akaa shon a wan sha kômputa man sha tablet kua sha hanseeti man porogeram mba sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la nahan. Shi hen ase sha kwagh ne, i ver akaa sha ijiir yase i sha Intanet la hemba ken ijô 1,000! (Mat. 24:45-47) Er se lu ken tar u pati man ukwaghaôndo ve ve a mpav hen atô u ior shi mbagen ve lu mbainyarev, mbagen di ve lu atsanaior nahan ve eren kwagh imôngo ga ne kpa, mbacivir Aôndo sha mimi mba hemban miliôn anigheni nahan mba anmgbianev mba ve eren kwagh gungur môm tar sha won cii yô. U tesen ikyav yô, sha iyange i Tomataan Aipor 19, inyom i 2019 la, Mbashiada sha tar cii nenge ivur i sha iyange la sha vidio. Ka va kom aikighe sha iyange shon yô, ikpelaior i kuman er 20,919,041 nahan kohol imôngo sha u Umbur ku u Yesu. Ka sea hen sha ian icivirigh i se lu nengen akaa a kpilighyol ne sha ashe ase, shi se kpa se lu uwegh ker la nahan, kwagh la a mgbegha se u hemban veren ishima yase sha tom u pasen kwagh u Tartor la cii.

7. Ikyav i Yesu la ia wase se u veren ishima sha tom wase nena?

⁷ Gbenda ugen u se hemba veren ishima sha tom u pasen kwagh la yô, ka u dondon ikyav i Yesu. Yange de ér kwagh môm a dan un u pasen loho u dedoo ga. (Yoh. 18:37) Shighe u Satan za tese un “ityartor i sha tar cii, kua iengem i i” shi mbagenev soo u kôron un sha apera za nan un tor la kpa, Yesu venda sha. (Mat. 4:8, 9; Yoh. 6:15) Yange de ér akaa a iyolough a sar un kpishi nahan kwagh la a dan un ga. Shi er i lu hendan a na kpoghuloo nahan kpa, a de ér ahendan la a yange un ga. (Luka 9:58; Yoh. 8:59) Shighe u se tagher a akaa a karen jighjigh wase kpa, aluer se umbur kwaghwan u apostoli Paulu ne yô, mayange se de ser kwagh la a dan se ga. Yange taver Mbakristu ishima ér ve dondo ikyav i Yesu la ‘sha er vea vôr vea yina ishima ga yô.’—Heb. 12:3.

8. Ka nyi i lu ishimawana, man er nan ve i gbe u se hemba wan ishima hegen ciilii?

⁸ Inja i u wan ishima yô, ka u lun ving keghen shighe u kwagh a va gema kposo yô. Gba u se waan ishima sha akaa kposo kposo. Alaghga se tagher a mtaver u se soo ser ma se dugh ker sha, gayô se mba keghen man kwagh u dedoo u se lu veren ashe a mi yô. Yange sar profeti Habaku tsung ér iferkwagh ma i bee ken Yuda kera. (Hab. 1:2) Mbahenen mba Yesu yange ve lu henen ér Tartor u Aôndo ua va her “ave ave” je, nahan ua va yima ve sha ikyev i hemen u Mbaroma. (Luka 19:11) Se di sar se tsung u Tartor u Aôndo ma u va tim botar ne kera, ma u ve a tar u he u a lu ior mbaperapera tseegh vea lu ker yô. (2 Pet. 3:13) Nahan cii kpa, a gba u se wa ishima se kegh shighe u Yehova a ver la. Nenge ase igbenda igen i Yehova a tese se u wan ishima yô.

9. Ka akav a nyi nahan a tese ér Yehova we ishima?

⁹ Yehova ver se ikyav i hemban doon cii i wan ishima. Yange wa ishima zan zan Noa kar gban tso been shi Noa lu or u “pasen kwagh u perapera” kpaa. (2 Pet. 2:5; 1 Pet. 3:20) Yehova yange kegh atô a Aberaham zum u Aberaham lu pinen un mbampin sha kwagh u soo u za timin aferaior a ken gar u Sodom man Gomora la. (Gen. 18:20-33) Shi Yehova yange wa ishima tsung a ikyuior i Iserael i i kera lu civir un sha mimi ga la anyom uderi imôngo. (Neh. 9:30, 31) Nyian ne kpa, se mba nengen a ikyav i tesen wang er Yehova a we ishima yô. Ngu wan ishima a hanmaor u a soo ér nana lu ijende na cii ér “nana zua a ian i geman ishima.” (2 Pet. 3:9; Yoh. 6:44; 1 Tim. 2:3, 4) Ikyav i Yehova la  i wase se u wan ishima a ior er se lu pasen kwagh shi tesen ve la. Shi i ôr injakwagh igen ken mkaanem nam i i tese se u wan ishima yô.

10. Ikyav i orsule u i er kwagh na ken Yakobu 5:7, 8 la, i tese se nyi?

¹⁰ Ôr Yakobu 5:7, 8. Ikyav i orsule u lôôn iyiav tese se er i gbe u se waan ishima yô. Ka mimi, iyiav mbigen ka mbi vese fele fele. Nahan kpa mbigen yô, hemban je yô mbi mbi eren atam yô, shighe ngu a kar cii je ve mbi va mase vian ye. Shighe u lôôn iyiav ken tar u Iserael yange a lihe i nôngo u kuman er iwer ataratar nahan. Yange orsule nan lôô iyiav mbi nan sha urahe shi nan va sunda iyiav mbi nan shighe ura u masetyô ken fam shon u nee kera la. (Mar. 4:28) Aluer se dondo ikyav i orsule i wan ishima la yô, se lu ior mbafankwagh. Nahan cii kpa, alaghga a lu zange u eren nahan ga.

11. Aluer se mba wan ishima yô, kwagh la una wase se ken tom u pasen kwagh nena?

¹¹ Er se lu uumace mba se yen yô, ka sea nôngo a er kwagh yô, se soo ser ma se zua a kwagh ker ave ave je. Nahan kpa, ka sea soo ser iyiav yasev mbi vese, se va sunda mgbeghaa yô, i gba u se na ishima sha mbi tsembelee. Ka i gba u se kaha, se lôô, se hula shi se ur mbi je kpaa. Aluer se soo u geman ior hingir mbahenen yô, se kpa a gba u se er tom kpoghuloo. Ka i tôô se shighe u wasen mba se henen Bibilo a ve la, u den ieren i sangen a sange la. Shi shighe ngu a kar cii ve se wase ve, ve hen u eren kwagh a mbagen sha dooshima ye. Shi aluer se mba wan ishima yô, zum u ior ve soo u keghen ato a vese ga kpa, iyol ia kpe se ga. Shi zum u ior ve kegh ato a vese je kpa, doo u se wa ishima. Se fatyô u kighir orhenen Bibilo ser nana na jighjigh ga. Mbahenen mba Yesu je kpa, ashighe agen yange ve kav inja i akaa a Yesu tesen ve la fefa ga. (Yoh. 14:9) Nahan doo u se umbur ser alaghga se lôô shi se ur, nahan kpa, ka Aôndo a ne mvese ye.—1 Kor. 3:6.

12. Se wa ishima zum u se lu pasen ior mba hen tsombor wase mba ve lu Mbashiada ga la kwagh nena?

¹² Alaghga a taver se u wan ishima zum u se  lu pasen mba hen tsombor wase mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga la kwagh yô. Kpa kwaghwan u a lu ken Orpasenkwagh 3:1, 7 la, una fatyô u wasen se. I kaa her ér: ‘Hanma kwagh ngu a shighe na shighe u huan ving, man shighe u lamen.’ Se fatyô u eren shiada sha ieren yase i dedoo la, a u lamen shio. Nahan kpa, a gba u se lu tsevaa sha er hanma shighe u ian i dugh cii se fatyô u bughun zwa ôron ve kwagh u Yehova yô. (1 Pet. 3:1, 2) Gba u se pasen kwagh shi se tesen ior sha gbashima. Nahan cii kpa doo u se waan ishima a hanma or cii kua ior mba hen tsombor wase kpaa.

13-14. Ka ikyav i ishimawan i unô nahan se fatyô u dondono?

¹³ Se fatyô u henen ieren i wan ishima la hen mbajighjigh mba i er kwagh ve ken Bibilo la, kua mba sha ayange ase ne. Yange sar Habaku tsung u ma i bee a iferkwagh kera yô, nahan kpa a ôr vangertiôr ér: “Me tile sha ijiir yam i kuran” her. (Hab. 2:1) Apostoli Paulu yange kaa ér sar un tsung u eren tom na “kuren.” Nahan kpa, yange wa ishima za hemen u ‘pasen loho u dedoo vighe vighe.’—Aer. 20:24.

¹⁴ Nenge ase ikyav i orgen vea kwase na u yange ve bee makeranta u Gileadi nahan i kaa ér ve za er tom ken tar u Mbashiada ve lu ker kpuaa tseegh shi ior mba hemban iyenge ker ve lu Mbakristu ga yô. Yange lu ior kpuaa tseegh ve soo u henen Bibilo ye. Nahan kpa, ior mbagen mba ve bee makeranta u Gileadi vea anmgbianev mban imôngo, mba i tindi ve ken ityar igen yô, ve shi tindin ve a ilyoho, pasen ve er ve lu henen Bibilo a ior kpishi shi wasen ve hingir Mbashiada mba Yehova yô. Yange anmgbian ne vea kwase na wa ishima za hemen u pasen kwagh shin er ior mba hen ijiir la soon u keghen ato ga nahan kpaa. Yange ve pase kwagh hen ijiir i lu ior kpuaa tseegh keghen ato ne kuma anyom anigheni. Ken masejime yô, or môm ken ior mba ve henen Bibilo a ve la er batisema, nahan saan ve iyol kpishi. Ka nyi ikyav i ior mba sha ayange a tsuaa man i mba sha ayange ne la i tese se? Mbajighjigh mban cii hide wa ave ikyum tema shin ve hide a uwegh vev ga. Sha nahan yô, Yehova na ve injar sha ishimawan ve la. Yô se kpa se lu nen “mba dondon ikyav i mba yan dyako sha akaa a i tende zwa u nan ve, sha ci u jighjigh u nan man ishimawan ve la.”—Heb. 6:10-12.

15. Ka gbenda môm u nyi nahan jighjigh u nan ngu a seer taver ishima i se kange ser se pase kwagh laa?

¹⁵ Se na loho u se pasen la jighjigh, sha nahan yô, ka se kegh a kegh iyol u pasen hanma or u se zough a nan cii loho shon. Shi se na uityendezwa mba Mkaanem ma Aôndo ma er la jighjigh. (Ps. 119:42; Yes. 40:8) Se mba nengen sha ashe ase er akaaôron a profeti a ken Bibilo la a lu kuren sha mi sha ayange ase ne yô. Shi ka se nenge er ior ka vea hii u dondon kwaghwan u Bibilo ve, ve gema mlu ve nahan uma ve a hemba doon yô. Kwagh la ka a wase se u seer lun a vangertiôr je ser loho u dedoo u Tartor ne ka loho u i gbe u hanma or nana ungwa yô.

16. Er Pasalmi 46:1-3 a tese nahan, ka sea na Yehova man Yesu jighjigh yô, kwagh la a seer taver ishima i se kange ser se pase kwagh la nena?

¹⁶ Shi se na Yehova jighjigh, un u loho u dedoo u se pasen ne u dugh hen a na la, kua Yesu u Yehova a tsough un a ver un Tor u Tartor shon la. (Yoh. 14:1) Nahan aluer ka nyi je i er se kpa, Yehova una lu ijiir yase i yeren man agee ase. (Ôr Pasalmi 46:1-3.) Heela tseegh ga, se mba a vangertiôr nahan ser Yesu ngu hemen tom u pasen kwagh ne er a lu sha la, sha agee man tahav mbu Yehova a ne un la.—Mat. 28:18-20.

17. Tese ikyav er i hii ve i gbe u se za hemen u pasen kwagh yô.

¹⁷ Jighjigh u nan ngu a na se seer lun a vangertiôr ser Yehova una ver iniôngon yase  doo doo; ashighe agen je yô, a lu sha igbenda i se ver ishima kpaa ga yô. (Orpa. 11:6) Ikyav i tesen yô, hanma yange ior udubu imôngo ka ve nenge er se tar ityakeda sha utebur shin se we shin akeke a tuur ityakeda yô. Nahan gbenda u pasen kwagh ne u doo je he? U doo je zua ga! Tom Wase ú Tartor u Novemba, inyom i 2014, ôr kwagh u gumkwase ugen u zan yunivasiti u yange soo u ngeren kwagh sha kwagh u Mbashiada mba Yehova yô. Yange fa ape Iyou i Tartor i lu ga. Kpa va nenge i tar ityakeda yase hen ijiir igen hen iyagh ki makeranta la. Nahan a za zua a akaa a a soo u ngeren kwagh na shon a mi la. Ken masejime yô, a va er batisema hingir Orshiada u Yehova, shi hegen ne ngu pania u keke. Ka sea ungwa imbakwagh ne nahan yô, i mgbegha se u zan hemen u pasen kwagh sha ci u kwagh la ngu a tese je ér ior shi her mba i gbe u vea ungwa loho u Tartor ne yô.

18. Er nan se fe ser a pase loho u Tartor ne a bee sha shighe u Yehova a soo laa?

¹⁸ Se fa tsô ser a er tom u pasen kwagh u Tartor ne a bee sha shighe vough. Hen ase sha kwagh u yange za hemen sha shighe u Noa la. Yehova yange tese ér un eren kwagh sha shighe vough sha hanma shighe cii. Yange ver shighe u Mngerem ma Deemee ma a va sha tar la kuma anyom 120 cii ve kwagh shon va er ye. Anyom nga kar yô, Yehova kaa a Noa ér a gba tso. Noa yange er tom kpoghuloo alaghga kuma anyom 40 shin 50 nahan cii ve Mngerem ma Deemee mara va ye. Er ior soo u keghen ato a Noa ga nahan kpa, a za hemen u pasen loho u u lu icintan ne zan zan Yehova va kaa a na ér shighe kuma u una nyôr a annyamev ken tso. Ka kom sha shighe vough yô, ‘Yehova maa wuhe hunda.’—Gen. 6:3; 7:1, 2, 16.

19. Ka nyi se fatyô u veren ashe a mi aluer se hide a uwegh asegh ga yôô?

¹⁹ Ica a gba tsô Yehova a kaa ér i er tom u pasen kwagh u Tartor ne kuma. Maa una tim tar u Satan ne, una gema a va a tar u he u ior mba vea lu ker la, a lu mbaperapera mba ungwan imo i Aôndo yô. Kpa cii man shighe la yô, se dondo nen ikyav i Noa man Habaku kua mbagen mba ve hide a uwegh vev ga la. Yô, mayange se lumun nen ser kwagh môm a dan se ga. Se wa nen ishima se seer taver jighjigh wase u se ne Yehova kua uityendezwa nav la.