NGEREN U TIMEN SHA MI 40
A Gema “Ior Kpishi Vea Hingir Mbaperapera”
‘Mba vea lu geman ior kpishi hingir mbaperapera la vea engem er asan nahan zan zan gbem sha won.’—DAN. 12:3.
ICAM 151 Una Yila
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a
1. Ka akaa a saan iyol a nyi aa va er sha shighe u Hemen u Anyom Dubu laa?
IYANGE i a hii u nderen ior shin ku sha tar sha shighe u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la, a saan iyol je a gande! Mba ior vev ve kpe la cii, sar ve u hiden nengen a ior vev mba ve kpe la je gande. Yehova kpa kape i lu un je la. (Yobu 14:15) Hen ase er hanma or sha tar cii a saan nan iyol u hiden lun vea ior mba nan mba a nder ve shin ku la kpishi yô. Er i pase ken ngeren u yange se hen kasua u a kar la nahan, “mbaperapera,” ka mba i nger ati a ve ken takeda u uma la je la, vea va hide a “zua a uma sha mnder u shin ku.” (Aer. 24:15; Yoh. 5:29) Alaghga ior asev mbagenev kpishi vea lu ken mba a hii nderen ve shin ku vea hide a lu uma sha tar shighe u Armagedon una kar kera la. b Heela tseegh ga, a va nderen “mbaperapera ga,” mba yange ian due kuma u vea fa Yehova shin vea civir un sha mimi ga tsô maa ku wua ve la shin ku yô, “a ôr ve ijir sha mnder u shin ku la.”
2-3. (a) Yesaia 11:9, 10 tese ér ka tom u nyi a va er sha gbenda u vesen u i gbe je i lu a vande eren ga? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
2 Mba a nder ve shin ku mban cii, a gba u a tese ve. (Yes. 26:9; 61:11) Nahan a gba u a er tom u tesen ior la sha gbenda u vesen u i gbe je i lu a vande eren sha tar ga yô. (Ôr Yesaia 11:9, 10.) Sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, a gba u mbaperapera ga mba a nder ve shin ku la vea fa kwagh u Yesu Kristu, man kwagh u Tartor, man nagh ku ipaan ku Yesu la, man er iti i Yehova i lu kwagh u vesen, shi i lu un tswen a kom u lun tor shi a lu a ian i lun tor kpaa yô. Mbaperapera mba a nder ve shin ku la je kpa a gba u a tese ve akaa a Yehova yange pase kure kure sha kwagh u awashima u lu a mi ve gba tar la. Mbajighjigh mban mbagenev yange ve kpe ica i gba cii i mase ngeren Mkaanem ma Yehova ma ma lu Bibilo la been ye. A gba u mbaperapera kua mbaperapera ga cii vea hen akaa kpishi.
3 Ken ngeren ne, se lu timen sha mbampin mban: A er tom u vesen u tesen ior ne nena? Aluer ior ngohol ityesen la yô, ka nyi i a er ve? Aluer ve venda u ngohol i yô, ka nyi ia ere? Mbampin mban mba a inja kpishi sha ci wase nyian. Er ngeren ne una tese nahan, se nenge er akaaôron a profeti a i nger ken takeda u Daniel man Mpase la aa wase se u fan kwagh u una va er zum u a nder mbakpenev shin ku kera la yô. De se hii timen sha akaa a saan iyol a i tsenga ôron ken kwaghôron u profeti u ken Daniel 12:1, 2 la.
“MBA VE LU YAVEN SHIN VUULEVU . . . VEA NDER”
4-5. Ka nyi Daniel 12:1 a pase sha kwagh u ayange a masejime?
4 Ôr Daniel 12:1. Takeda u Daniel ôr akaa a sagher iyol a aa er sha adondo adondo ken ayange a masejime yô. Ikyav i tesen yô, Daniel 12:1 pase ér Mikael, ka Yesu Kristu je la, ngu ‘nengen sha nongoior u Aôndo.’ Vegher u kwaghôron u profeti ne yange hii u kuren sha mi ken inyom i 1914, shighe u i na Yesu Tor u Tartor u Aôndo sha la.
5 Nahan kpa, i kaa a Daniel ér Yesu “una mough a tile sha” shighe u “ican ia er . . . , imba i i lu a er mayange ga yô, hii sha shighe u ikyurior i lu sha won, zan zan ar hen shighe” la. ‘Ican shon i ia er sha shighe la’ ne, ka zegecan u i ter ken Mateu 24:21 la. Yesu una tile sha, shin una er kwagh sha u yiman nongoior u Aôndo shighe u ican ne ia bee kera la, ka sha shighe u Armagedon je la. Takeda u Mpase ôr kwagh u ior mban ér ka ‘zegeikpelaior i ia due ken zegecan la kera’ yô.—Mpa. 7:9, 14.
6. Zegeikpelaior ia va waren zegecan la cii yô, maa nyi ia ere? Ta iwanger. (Nenge ngeren u sha kwagh u mba a va nder ve shin ku vea lu shin tar, u i gber ken Iyoukura ne sha itinekwagh i “Mbampin mba Mbaôron Takeda Ne Ve Pin La” kpaa.)
6 Ôr Daniel 12:2. Zegeikpelaior la ia waren zegecan la kera yô, maa nyi ia ere? Tsuaa la, se kaa ser kwagh u i ôr ken Daniel 12:2 la ka mnder u shin ku u sha injakwagh; ka kwagh u mbahendan a vese yange ve nôngo u cirin tom u pasen kwagh sha tar cii ken inyom i 1918, kpa mbacivir Aôndo hide i hii u eren tom shon kpoghuloo hemba ave a tse la. c Nahan kpa, hegen se kav er mkaanem mara ma lu ôron i lu kwagh u mnder u shin ku kpôô kpôô, u a va nder mbakpenev ken tar u he la yô. Se ôr nahan sha ci u nyi? Sha ci u i ter ishember i “vuulevu” la ken Yobu 17:16 kpaa, man inja ishember ne ér “Uwar” shin “Gema,” u or ka nana kpe ve i ii nan shimi shin i kaa ér nan yem shimi la. Nahan kwagh ne tese ér kwagh u i ôr ken Daniel 12:2 la ka mnder u shin ku kpôô kpôô, u a va nder mbakpenev shighe u ayange a masejime aa bee kera, shi ityav mbi Armagedon kpa mbia bee kera la.
7. (a) A nder mbagenev shin ku vea za ken “uma u tsôron” inja nena? (b) “A va nder ve shin ku ken mlu u hemban doon” nena?
7 Nahan kpa, kwagh u i ôr ken Daniel 12:2 ér mbagenev vea nder sha u zan ken “uma u tsôron” la inja na ér nyi? Inja na yô, ka mba a nder ve shin ku sha shighe u anyom 1,000 la ve, vea lu keren u fan, shin vea za hemen u henen kwagh u Yehova kua Yesu shi ungwan imo ve la tseegh vea zua a uma u tsôron ye. (Yoh. 17:3) A “nder ve shin ku ken mlu u hemban doon” a u mba yange i nder ve shin ku ve hide ve lu uma sha ayange a i ngeren Bibilo la. (Heb. 11:35) Sha ci u nyi? Sha ci u yange shighe karen yô, uumace mba yinan mba i nder ve shin ku sha ayange a tsuaa la hide kpe.
8. Mbagenev vea nder shin ku “sha u zan ken kunya man ihyeen i been mayange ga” nena?
8 Kpa mbagenev ken mba a nder ve shin ku la vea lumun ér Yehova a tese ve ga. Kwaghôron u profeti u Daniel la kaa ér mbagenev vea nder shin ku “sha u zan ken kunya man ihyeen i been mayange ga.” Inja na yô, vea lu hendan a Yehova, nahan a nger ati a ve ken takeda u uma la ga, shi vea zua a uma u tsôron ga. Kpa vea nyôr ken “ihyeen i been mayange ga,” ka mtim je la. Nahan kwagh u i ôr ken Daniel 12:2 la ka kwagh u una va mase eren mba a nder ve shin ku la, shin injar i vea zua a mi sha akaa a vea er shighe u a nder ve shin ku kera la. d (Mpa. 20:12) Mbagenev vea zua a uma u tsôron; mbagen vea zua a mi ga.
A GEMA “IOR KPISHI VEA HINGIR MBAPERAPERA”
9-10. Shi ka nyi igen kpa ia er zum u zegecan a bee kera laa, man ka unô “vea engem er iengem i sha kwavaôndo” nahana?
9 Ôr Daniel 12:3. Shi ka nyi igen kpa ia er zum u ‘ican i ia er sha shighe shon’ la ia bee kera laa? Dugh kwagh u i ôr ken Daniel 12:2 la sha yô, ivur i sha 3 la kpa ôr kwagh ugen u una er zum u zegecan a bee kera yô.
10 Ka unô “vea engem er iengem i sha kwavaôndo” nahana? Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 13:43 ne ma a wase se u zuan a mlumun. Yesu kaa ér: “Hen shighe la, mbaperapera vea mondo er ka iyange nahan, ken Tartor u Ter ve.” Heen ne, Yesu lu ôron lu kwagh u “ônov mba Tartor,” ka anmgbianev nav mba i shighe ve mkurem, mba vea lu eren tom a na imôngo ken Tartor u sha la je la. (Mat. 13:38) Sha nahan yô, kwagh u i ôr ken Daniel 12:3 la ka kwagh u mba i shighe ve mkurem mbara kua tom u vea er sha shighe u Hemen u Anyom Dubu la.
Mba 144,000 mbara kua Yesu Kristu vea zua vea lu gungur môm, vea lu tesen er a er tom u tesen ior la shin tar sha shighe u anyom 1,000 la yô (Nenge ikyumhiange i sha 11)
11-12. Ka tom u nyi mba 144,000 mbara vea er sha shighe u anyom 1,000 laa?
11 Mba i shighe ve mkurem la vea gema “ior kpishi vea hingir mbaperapera” nena? Ve kua Yesu Kristu vea zua vea lu gungur môm, vea lu tesen er a er tom u tesen ior la shin tar sha shighe u anyom 1,000 la yô. Mba 144,000 mbara vea lu ator tseegh ga, vea lu upristi kpaa. (Mpa. 1:6; 5:10; 20:6) Nahan vea wase u “been akuraior angev.” Inja na yô, vea wase uumace kure kure zan zan ior cii vea gema vea kera lu uumace mba yinan ga, er yange i gba orumace sha hiihii la nahan. (Mpa. 22:1, 2; Esek. 47:12) Kwagh la una na yô, a saan mba i shighe ve mkurem mbara iyol kpen kpen!
12 Ka unô vea lu ken “ior kpishi” mba a gema ve vea hingir mbaperapera laa? Ka mba a nder ve shin ku la man mba vea war Armagedon la, kua ônov mba alaghga a va mar ken tar u he la. Shighe u anyom 1,000 la za bee la, uumace cii vea kera yina sha ma gbenda môm ga, vough er yange Aôndo gba or nan lu sha hiihii la nahan. Nahan er ati a ve a hila lu ken takeda u uma la inja er i nger a ka sha pensel nahan yô, ka hanma shighe a va nger ati a ve ken takeda la er ka sha inki nahan, aa lu her igbekeke?
IMEEN I MASETYÔ
13-14. Ka nyi a gba u uumace mba yinan ga mba sha tar cii vea er keng ve vea zua a uma u tsôrono?
13 Gba u se umbur ser se va kera lu uumace mba yinan ga tsô maa se zua a uma u tsôron ga. Hen sha kwagh u yange er Adam man Ifa la. Yange ve yina sha ma gbenda môm tsô kpaa ga, kpa gba u vea tese ér Yehova Aôndo kuma u vea ungwa imo na, ve vea zua a uma u tsôron ye. Kpa kwagh er vihi yô, ve hemba un ato.—Rom. 5:12.
14 Shighe u anyom 1,000 la a za bee la, ior vea lu nena sha tara? Ior cii vea kera yina sha ma gbenda môm môm ga, vough er Aôndo yange gba or nan lu sha hiihii la nahan. Nahan uumace mba yinan ga mbara vea sue hemen u Yehova sha mimi gbem sha won kpa? Shin mbagenev vea venda hemen na, er Adam man Ifa, mba ve lu uumace mba yinan ga la nahana? A gba u se tese ior mba se lu jim jim la. Kpa se er kwagh ne nena?
15-16. (a) Ka hanma shighe uumace cii vea fatyô u tesen ér ve sue hemen u Yehova sha mimi? (b) Imeen i masetyô ne ia karen kera yô, ka nyi ia mase erene?
15 A wuhe Satan una lu ken purusu zan zan anyom 1,000 la aa kar been. Hen shighe la, una fatyô u tsughun or môm môm ga. Nahan kpa, anyom 1,000 la aa va been yô, a dugh Satan ken purusu kera. Maa una gba keren igbenda i meen uumace mba ve kera yen ga la. Shighe la, uumace mba sha tar mba vea kera yina sha ma gbenda môm môm ga la cii vea fatyô u tesen wang ér ve na iti i Aôndo icivir shi ve sue hemen na ka sha mimi, shin ka sha mimi ga. (Mpa. 20:7-10) Ka kwagh u hanma or nana er hen shighe ne la una tese ér nan kuma u a nger nan iti ken takeda u uma la sha gbenda u koughon kera mayange ga ye.
16 Bibilo kaa a vese ér ior mbagenev vea venda u suen hemen u Yehova, er Adam man Ifa nahan. Nahan ka nyi ia er ve? Mpase 20:15 kaa a vese ér: “Or u i nenge a iti i nan ken takeda u uma la ga cii yô, i kôr nan i kende ken ber u usu.” Inja na yô, mba hendan a Yehova mbara cii a tim ve sha won kera gbindigh gbindigh. Kpa ken uumace mba yinan ga mbara cii, a lu ior kpuaa tseegh imeen i masetyô ne ia hemba ve ye; ior kpishi vea hemba imeen shon. Maa a a nger ati a ve ken takeda u uma la sha gbenda u koughon kera mayange ga.
SHA “SHIGHE U MKUR” LA
17. Ortyom ugen yange ôr a Daniel ér ka nyi ia er sha shighe wase nee? (Daniel 12:4, 8-10)
17 Se time sha akaa a aa va er ken hemen ne nahan saan se iyol kpen kpen! Nahan kpa, ortyom ugen yange ôr Daniel akaa a vesen agen kpaa, a aa er sha “shighe u mkur” u se lu ker ne yô. (Ôr Daniel 12:4, 8-10; 2 Tim. 3:1-5) Ortyom la kaa a Daniel ér: “Mfe [“Mfe u mimi,” NWT] una seer.” Inja na yô, nongoior u Aôndo ua seer kaven akaaôron a profeti a ken takeda na ne wang. Shi ortyom la kaa ér sha shighe wase ne, “mbaaferev yô, vea er aferakaa; mô môm ken mbaaferev nana kav ga.”
18. Ka nyi ica ia gba ga tsô ia er mbaafereve?
18 Nyian ne, alaghga a lu se inja er mbaaferev mba yan mtsaha sha aferakaa a ve ga nahan. (Mal. 3:14, 15) Kpa ica ia gba ga tsô Yesu una ôr mba ve lu ivo la ijir, shi una pav ve una ver ve kposo a mba ve lu iyôngo la. (Mat. 25:31-33) Mbaaferev mban vea war zegecan la ga, shi a nder ve shin ku ér ve lu uma ken tar u he la kpaa ga. Ati a ve aa lu ken “ruamabera u umbur akaa” u i ter ken Malaki 3:16 la ga.
19. Hegen ka shighe u eren nyi, man ka sha ci u nyi? (Malaki 3:16-18)
19 Ka shighe u se tese ser se mba kposo a mbaaferev je ne. (Ôr Malaki 3:16-18.) Yehova ngu kohol ior mba a nenge ve ér mba “kwagh [na] jim,” shin ve doo un ishima kpishi yô. Se kpa se soo ser a nenge se nahan.
A saan se iyol kpishi u nengen er Daniel man ior asev kua mbagenev kpishi mba ve kpe la vea ‘mough a tile’ sha kwar ve ken tar u he yô! (Nenge ikyumhiange i sha 20)
20. Yange i mase tôndon zwa a Daniel ér nyi, man u ngu veren ashe a mkur u ityendezwa la sha ci u nyi?
20 Sha kpôô yô, akaa nga eren sha shighe wase ne a saan se iyol kpishi. Kpa ica ia kera gba ga tsô, akaa a hemban doon cii aa er. Ica ia kera gba ga je a bee a iferkwagh jimin cii sha won kera. Maa Yehova una er kwagh u yange tôndo zwa a Daniel ér: “Ú mough ú tile sha kwar wou, sha mkur u ayangegh” la. (Dan. 12:13) Ka u toon toon u iyange i Daniel una ‘mough a tile’ vea ior ou mba ve kpe la i vaa? Aluer ka u nahan yô, nôngo sha afatyô wou cii sue hemen u Yehova sha mimi, nahan lu a jighjigh u nan wer iti you ia lu ken takeda u uma la her zan zan gbem sha won.
ICAM 80 “Bende, Nenge Nen, Ter Ka U Doon Je”
a Ngeren ne tese er se hidi se nyôôso gbenda u yange se kav kwagh u i ôr ken Daniel 12:2, 3 sha kwagh u tom u tesen ior, u a va er sha gbenda u vesen u i gbe je i lu a er ga la yô. Se lu timen sha kwagh u shighe u a va er tom ne la, kua mba vea er u la kpaa. Shi se nenge er tom u tesen ior ne ua wa ior mba vea lu uma sha tar sha shighe la cii agoyol u va tagher a imeen i masetyô, zum u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la ua bee kera la yô.
b Alaghga a hii nderen mba ve civir Yehova ken ayange a masejime ne zan zan ve kar kpen la shin ku, maa a gba nderen mba sha ikyov i ken ijime sha adondo adondo, zan zan a za mase sha kov u uumace u hiihii la. Aluer ka u kwagh a lu nahan yô, hanma kov cii ua lu a ian i ngohol ior vev mba yange i mar ve ve kohol, shin ve fa ve kpôô kpôô cii ve kpe la. A lu nahan shin a lu nahan ga kpa, Bibilo ôr kwagh u mnder u shin ku u mbayemen sha la ér, a nder hanma or “sha shighe u nan, sha adondo adondo.” Nahan se tôô ser mba a nder ve shin ku vea lu shin tar la kpa, kape a nder hanma or sha shighe u nan, sha adondo adondo je la.—1 Kor. 14:33; 15:23.
c Kwagh u i pase heen ne nyôôso gbenda u yange se kav kwagh shon ve se pase ken takeda u Pay Attention to Daniel’s Prophecy! ityough 17, kua ken Iyoukura i ken zwa Buter i Julai 1, 1987, p. 21-25 la.
d Mkposo heen yô, asember a i nger ken Aerenakaa 24:15 ér “mbaperapera” man “mbaperapera ga,” kua a i nger ken Yohane 5:29 ér ‘mba yange ve lu eren akaa a dedoo’ man ‘mba yange ve lu eren akaabo’ la cii, nga ôron ka akaa a mba a va nder ve shin ku la yange ve eren cii man ve va kpe la.
