NGEREN U TIMEN SHA MI 41
Akaa a Se Fatyô u Henen ken Uwashika Uhar mba Peteru Nger la Yô
“Ka i lum pe umbur ne akaa ne hanma shighe.”—2 PET. 1:12.
ICAM 127 Or u I Doo u Me Lu Yô
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a
1. Ken ayange a masejime a apostoli Peteru la, ka tom u nyi Yehova yange na unu?
APOSTOLI Peteru yange civir Yehova sha mimi anyom kpishi. Yange zenden vea Yesu shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la. Peteru shi va hii tom u pasen kwagh hen ior mba ken akuraior, mba ve lu Mbayuda ga la. Ken masejime yô, Peteru shi va lu ken mbahemenev mba shin itine. Ken ayange a na a masetyô, shighe u fa ér zurum u una kpe la, Yehova shi na un tom ugen. Er ken inyom i 62-64 la nahan, Peter nger akaa a Yehova ôr un yô ken uwashika uhar, ka ityakeda i Bibilo i i yer ér Peteru u Hiihii man Peteru u sha Uhar la je la. Peteru lu a ishimaveren ér una va kpe kera kpa, uwashika mban vea wase Mbakristu.—2 Pet. 1:12-15.
2. Er nan ve uwashika mba Peteru nger la lu a inja sha ayange a mbaapostoli la yumu?
2 Peteru yange nger uwashika nav mban shighe u anmgbianev nav mba nomso man mba kasev lu ‘zungwen sha atsan atô kposo kposo’ yô. (1 Pet. 1:6) Aferaior lu nôngon aa nyôr a atesen a aiegh man aeren a ndôhôrshima ken tiônnongo u Kristu. (2 Pet. 2:1, 2, 14) Hen shighe ne, zurum u Mbakristu mba ken Yerusalem vea tagher a “mkur u akaa cii.” Inja na yô, lu u ica a kera gba ga je shoja i Mbaroma ia va tim gar u Yerusalem kua tar u Mbayuda cii. (1 Pet. 4:7) Uwashika mba Peteru mban yange ve wase Mbakristu sha ayange la je ka u henen a hen ga; ve wase ve u fan er vea za hemen u civir Yehova sha mimi shighe u ve tagher a ican la yô, man er vea wa ago iyol sha atsan a vea va tagher a mi ken hemen la kpaa. b
3. Gba u se time sha uwashika mba Peteru mbara sha ci u nyi?
3 Shin er Peteru nger uwashika mban lu sha ci u Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahan kpa, Yehova wa uwashika mban ken Mkaanem nam, ve hingir ityakeda i Bibilo. Nahan hegen kpa uwashika mban vea fatyô u wasen se. (Rom. 15:4) Se mba ken tar u aeren a ndôhôrshima a ngee kpishi, shi se lu tagher a atsan a ka a na i taver se u civir Yehova yô, er Mbakristu mba hiihii mbara nahan. Heela tseegh ga, ica a kera gba ga tsô, se tagher a ican i i hembe ican i ngise i tim tar u Mbayuda cii kera la yô. Akaa a vesen nga ahar ken uwashika mba Peteru la, a i gbe u se umbur yô. Akaa la aa wase se u wan ishima keghen mkur u tar ne, shi se de u cian kwagh u ior vea hen sha a vese shin vea er se la, shi se doo ayol a ase sha mimi. Shi aa wase mbatamen u fan er vea nenge sha anmgbianev mba nomso man mba kasev ve, vea za hemen u tilen dông yô.
KEGHEN HER
4. Kwagh u i ôr ken 2 Peteru 3:3, 4 la tese ér, ka nyi ia na jighjigh wase una kera taver ga?
4 Ior kpishi na jighjigh a akaa a Bibilo i tsenga ôron ér aa va er ken hemen la ga. Alaghga mbahendan a vese vea lu nahan se tar sha ci u se ndera keghen mkurtar ica i gba hegen, kpa ngu a va ga. Ior mbagenev ka ve kaa ér mkurtar una va mayange ga. (Ôr 2 Peteru 3:3, 4.) Aluer orya gayô or u nan yaren tom hen ijiir i môm a vese shin or u hen tsombor wase nan ôr kwagh la a vese shighe u se lu pasen nan kwagh yô, alaghga se kera na jighjigh ser mkur zurum ga.
5. Ka nyi ia wase se ve se za hemen u wan ishima keghen mkur u tar nee? (2 Peteru 3:8, 9)
5 Alaghga mbagenev vea nenge ér Yehova timbir u karen a tar u ifer ne kera yum. Kpa kwagh u Peteru ôr ne una wase se u lun a mnenge u vough, sha ci u mkaanem mara umbur se er gbenda u Yehova a nengen shighe la u kaha kposo a mnenge u uumace yô. (Ôr 2 Peteru 3:8, 9.) Sha mnenge u Yehova yô, anyom 1,000 ka di iyange i môm tsô. Yehova ngu wan ishima, a soo ér or môm nana tim ga. Nahan kpa, iyange na ia vaan yô, tar ne ua kar kera. Se mba a ian i icivirigh kpishi i pasen ior mba ken akuraior a sha tar cii kwagh, hen shighe u a mase shin her ne.
6. Se er nan ve iyange i Yehova ia “lu [se] sha ishima”? (2 Peteru 3:11, 12)
6 Peteru kaa a vese ér iyange i Yehova “i lu [se] sha ishima.” (Ôr 2 Peteru 3:11, 12.) Se er nan ve ia lu se ishima? Hanma iyange yô, se nôngon u henen sha averen a se va zua a mi ken tar u he la. Hen ase er shighe la ahumbe a se ôôn a mi ne aa lu wang, shi se yaan kwaghyan u injaa, man er se lu ngohol ior asev mba a nder ve shin ku la, shi se lu tesen mbagenev mba yange ve kpe anyom uderi imôngo ken ijime la er akaaôron a profeti a Bibilo yange va kure sha mi la yô. Aluer u ngu henen sha akaa ne yô, kwagh la una wase u u veren ashe keghen shighe la, shi nan jighjigh wer mkurtar zurum. Aluer se “tsenga fan” akaa a ken hemen ne yô, mbatesen mba aiev vea fatyô u ‘tsumen a vese ga.’—2 Pet. 3:17.
DE U CIAN KWAGH U IOR VEA HEN SHIN VEA ER LA
7. Aluer se mba cian ior yô, kwagh la una bende a vese nena?
7 Er se fe ser iyange i Yehova zurum yô, gba u se nôngo sha afatyô wase cii se pase ior loho u dedoo. Nahan kpa, alaghga ashighe agen a cier se iyol u pasen kwagh. Sha ci u nyi? Sha ci u se lu cian kwagh u ior vea hen sha a vese shin vea er a vese la. Kwagh ne yange er Peteru. Hen tugh mbu i lu ôron Yesu ijir la, Peteru cia u kaan ér un ngu orhenen u Yesu, je yô a tuna kwa tar ér un fa Yesu ga! (Mat. 26:69-75) Nahan kpa, shighe karen yô, apostoli ne iyol na shi ôr a jighjigh u nan ér: “De cie nen kwagh u a cier ve iyol la ga, ishima kpa i̱ de ze ne iyol ga.” (1 Pet. 3:14) Kwagh u Peteru ôr ne tese er se fatyô u den ieren i cian ior la yô.
8. Ka nyi ia wase se ve se de u cian ioro? (1 Peteru 3:15)
8 Ka nyi ia wase se ve se de u cian ioro? Peteru kaa a vese ér: “Tsegha nen Kristu ken asema a en.” (Ôr 1 Peteru 3:15.) Kwagh ne wa u henen sha ian i Ter man Tor wase Kristu Yesu a lu sha mi la, kua tahav nav. Aluer ian due i u pase loho u dedoo kpa ka cier we iyol yô, umbur kwagh u Tor wase. Ta ashe nenge a na ken ishima er a tem tor sha, man er mbatyomov umiliôn imôngo ve lu vea na yô. Umbur wer ngu a “tahav sha akaa a sha man a shin tar cii,” shi ka u una luun “a [we] ayange ayange, zan zan shighe u mkur u tar ne.” (Mat. 28:18-20) Peteru wa se kwagh ér se ‘waan iyol se keghen a kegh’ u pasen kwagh u se ne jighjigh a mi ken Bibilo yô. A doo u u pasen or kwagh hen ijiirtom you shin ken makeranta wou shin hen ijiir igen hanma shighe u ian i dugh kpa? Tsenga henen sha kwagh u shighe u u fatyô u eren nahan yô, maa wa iyol sha kwagh u u ôr a or la keghen a kegh. Er msen, sôn Yehova wer a na u ishimataver, shi na jighjigh wer Yehova una wase u u de u cian ior.—Aer. 4:29.
“DOO NEN AYOL A EN TSUNG JE”
9. Kwagen la, Peteru kera tese dooshima ga nena? (Shi nenge foto kpaa.)
9 Peteru yange hen u tesen dooshima. Yesu yange kaa ér: “M ngu wan ne tindi u he, mer doo nen ayol a en; er ne doom ishima nahan, kape ne kpa doo nen ayol a en vough je la.” (Yoh. 13:34) Yesu ôr kwagh ne Peteru kpa lu her. Kpa shighe karen yô, Peteru va nyôr u cian ior, maa venda u yan kwaghyan vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve lu Mbayuda ga yô. Apostoli Paulu yila kwagh u Peteru er ne ér ka “atseregh.” (Gal. 2:11-14) Peteru yange ngohol kwaghwan u Paulu la shi hen kwagh ker kpaa. Ken uwashika nav mba uhar mbara cii, a ôr var var er i gbe u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea doo se ishima tseegh tsô ga, kpa se tese dooshima la yô.
10. Ka nyi ka i wase se ve se hingir u soon anmgbianev asev “sha mimi, er ka anmgbianev mba hen tsombor nahan”? Ta iwanger. (1 Peteru 1:22)
10 Peteru kaa ér anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo cii ‘se soo ve sha mimi, er ka anmgbianev mba hen tsombor nahan.’ (Ôr 1 Peteru 1:22.) Aluer se mba eren akaa a i tesen se ken “mimi” la cii yô, a tese ér se soo anmgbianev asev cii sha mimi. Ityesen igen ken mimi ne kaa ér “Aôndo sangen a sange ga.” (Aer. 10:34, 35) Aluer se ver a ver anmgbianev mba se tese ve dooshima ken tiônnongo, se mba tesen mbagenev dooshima ga yô, se fatyô u kaan ser se mba dondon tindi u dooshima u Yesu a we la ga. Alaghga se hemba lun kôôsôô a mbagenev, er Yesu kpa lu nahan. (Yoh. 13:23; 20:2) Kpa Peteru umbur se ér, er ka se soo anmgbianev asev mba hen tsombor cii, shi se luun vea ve imôngo sar sar nahan, kape i gbe u se soo anmgbianev asev mba nomso kua mba kasev cii vough je la, sha ci u se cii se mba tsombor môm.—1 Pet. 2:17.
11. Se tese ser se ‘doo a anmgbianev asev tsung, a ishima i môm’ nena?
11 Peteru kaa a vese ér se ‘doo ayol a ase tsung, a ishima i môm.’ U doon ayol a ase “tsung” la inja na yô, ka u eren kwagh a hanma anmgbian u nomso shin u kwase cii sha gbenda tesen ser nan doo se ishima, kua shighe u i taver u eren nahan je kpaa. Ikyav i tesen yô, aluer anmgbian nan hii se iyôngo shin nan er kwagh a vese dang ye? Sha hiihii la, alaghga se kera tese nan dooshima ga, kpa se soo u eren kwagh a nan ser i nyoon nan. Kpa Yesu tese Peteru ér ieren la doo Aôndo ga. (Yoh. 18:10, 11) Peteru nger ér: “De eren nen or ifer sha ifer i nan er ne ga, shin or a̱ laha ne kpa, ne de lahan nen nan ga. Kpa gema sôn nen iveren sha ci u nan.” (1 Pet. 3:9) Aluer anmgbianev ou doo u ishima tsung yô, shighe u anmgbian ugen nan er kwagh a we i nyoon we je kpa, dooshima la una na u er kwagh a nan kundu kundu, shi u zungwe nan mhôônom.
12. (a) Aluer se doo ayol a ase tsung yô, kwagh la una na se er nyi igen kpaa? (b) Er i tese ken vidio i Kura Mzough Wase u a Lu Iyua Injaa i Yehova a Ne Se la nahan, ka nyi u soo wer u nôngo kpoghuloo u ere?
12 Ken washika u Peteru hii ngeren la, a kaa ér aluer anmgbianev asev doo se ishima tsung yô, dooshima la una wase se u den ve kwaghbo shin cirin asorabo a ve, man a lu asorabo kpuaa tseegh ga, kpa a lu “asorabo kpishi.” (1 Pet. 4:8) Adooga Peteru yange umbur kwagh u Yesu tese un anyom a karen ken ijime, sha kwagh u den ior kwaghbo la. Shighe la, adooga Peteru na jighjigh ér, aluer un kaa ér una deen anmgbian kwaghbo ‘kwa taankaruhar’ yô, a nenge ér un ngu or u fan kwagh kpishi. Kpa Yesu tese un kua se cii ér se de or kwaghbo i kuma “kwa 77.” Inja na yô ér, se deen ior kwaghbo a ikighir shio. (Mat. 18:21, 22) Aluer taver we u dondon kwaghwan ne kpa, iyol i de kpen we ga! Mbacivir Yehova mba ve yen ne cii, ashighe agen ka i taver ve u den or kwaghbo. Kpa kwagh u vesen yô, nôngo sha afatyô wou cii, er akaa a i gbe u u er ve u de anmgbian wou kwaghbo, shi u hime iyôngo vea na yô. c
MBATAMEN, NENGE NEN SHA IYÔNGO I YEHOVA TSEMBELEE
13. Ka nyi ia na ve alaghga a taver mbatamen u zuan a shighe taver anmgbianev mba nomso man mba kasev ishima?
13 Shighe u Yesu nder shin ku kera la, a ôr a Peteru ér: “Kuran mo anyôngov.” (Yoh. 21:16) Kwagh ne hungur Peteru mayange ga. Wea lu ortamen yô, fa wer we kpa ka kwagh u Yesu a kaa ér we u er je la. Nahan kpa, alaghga a taver ortamen ugen u zuan a shighe u eren tom u vesen ne. Gba keng u mbatamen vea hii nengen ér icombor ve ngi a akaa a kwagh a gbe sha mi hange hange la, shi vea nôngo hanma ôr hen tsombor ve nana nenge ér i wa nan ikyo, shi vea wase tsombor ve u lun vea Yehova kôôsôô. Mbatamen shi ka ve ver ikyav i dedoo sha tom u pasen kwagh la, man sha u wan iyol sha mbaasaimenti shi nan akaaôron ken mbamkombo kua sha mbamkohol mba kiriki man mbamkohol mba vesen. Shi mbatamen mbagenev ka ve lu ken Ukômatii mba Wasen sha Kwagh u Iyouci, gayô ve eren tom vea Gbaatom u Nengen sha Tom u Maan Kwagh hen Haregh u Branci. Sha kpôô yô, mbatamen ka ve ngee a ityom!
14. Ka nyi ia mgbegha mbatamen u kuran iyôngo? (1 Peteru 5:1-4)
14 Peteru kaa a anmgbianev nav mba ve kpa ve lu mbatamen la ér: “Kuran nen ikyumile i Aôndo.” (Ôr 1 Peteru 5:1-4.) Wea lu ortamen yô, se fa anmgbianev ou mba nomso man mba kasev doo u ishima, shi u soo u kuran ve. Nahan kpa, alaghga ashighe agen u lu a ityom kpishi gayô a tume u iyol je yô, u kera fatyô u eren tom u kuran la ga. Nahan u er nena? Er msen hen Yehova, pase un akaa a a ze u iyol la cii, shi ôr un er i sar u kpishi u wasen anmgbianev ou mba nomso man mba kasev yô. Peteru nger ér: “Aluer or ngu eren tom u wasen mbagenev yô, nana̱ eren u sha inja i nan ngu suur sha tahav mbu Aôndo ka a na la.” (1 Pet. 4:11) Alaghga anmgbianev ou mba nomo man mba kasev vea lu yan ican a mbamzeyol mba a fatyô u sôron ken tar u hegen ne been ga yô. Kpa umbur wer, Yesu Kristu, u a lu “orkuran u tamen la,” una wase ve sha gbenda u orgen môm nana fatyô ga yô. Una fatyô u wasen ve hegen kua ken tar u he kpaa. Kwagh u Yehova a soo ér mbatamen ve er yô, ka u ve tese ér anmgbianev vev doo ve ishima, shi ve kuran anmgbianev vev, shi ve gema ve lu “ikyumuile ikyav.”
15. Ortamen ugen kor iyôngo nena? (Shi nenge foto kpaa.)
15 Anmgbian ugen u a lu ortamen ica i gbe yô, iti na ér William, a kav er i gbe hange hange u a kura anmgbianev yô. Shighe u angev mbu Korona va la, un kua mbatamen mbagenev hen tiônnongo ve la cii, kwagh u ve lu hemban eren yô, lu u yilan mbapasenkwagh mba ken iniongo ve i duen kwaghpasen la asange asange hanma kasua, lamen a hanma ve. A kaa ér: “Yange anmgbianev mbagenev lu tswen hen uya vev, nahan lu ishima ia ngôôr yinan ve ga.” Anmgbian u nomso shin u kwase ka nana pasen William zayol u nan yô, a kegh ato a nan zulee, sha er una fa kwagh u a ze nan iyol la, man iwasen i nan soo yô. Maa a ker ityakeda shin uvidio mba sha jw.org, sha er una zua a kwagh u wasen nan yô. A kaa ér: “Gba u se hemba kuran anmgbianev hegen cii. Ka se er tom kpoghuloo u wasen ior mba ve fe Yehova ga, shin ve lu anmgbianev asev ga yô; kape tom u kuran iyôngo la kpa i gbe u se er u kpoghuloo je la. Se wase iyôngo i Yehova i lu ken mimi her.”
DE YEHOVA A TSAASE WE A BEE
16. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u dondon akaa a se hen ken uwashika mba Peteru laa?
16 Se hila time sha akaa a se fatyô u henen ken uwashika mba uhar mba Peteru nger la kpuaa di tsô. Alaghga u nenge a kwagh u u soo u seer sôron ken uma wou yô. Ikyav i tesen yô, u soo wer hegen u gema henen sha averen a se va zua a mi ken tar u he la fele fele i hemba ave a tsee? U wa ishima wer u pasen mbagenev kwagh shighe u u yar tom, shin u ze makeranta, shin hanma shighe u ian i dugh ciilii? U nenge a igbenda i u fatyô u seer tesen wer anmgbianev ou mba nomso man kasev doo u ishima tsung yôô? Mbatamen, ne soo ner ne za hemen u kuran iyôngo i Yehova inja er i kighir ne a kighir ga, kpa maa ne iyol u eren nahana? Aluer u tôv iyol you sha mimi yô, alaghga u nenge a mbamyen ou sha akaa agen. Kpa iyol i de kpen we ga. Er “Ter a doo” yô, una wase u u nyôôso ape u yen la. (1 Pet. 2:3) Peteru kaa ér: ‘Aôndo iyol na una tsaase we una bee. Una na u tile dông, una na u taver ishima, una na u tenger ga.’—1 Pet. 5:10.
17. Aluer se gba uwer ga, shi se de ser Yehova a tsaase se a bee yô, ka nyi ia due kere?
17 Hen shighe ugen la, Peteru nenge ér un kuma u lun vea Wan u Aôndo imôngo ga. (Luka 5:8) Kpa er Peteru doo Yehova kua Yesu ishima yô, ve wase un za hemen u dondon Kristu sha mimi; mayange gba uwer ga. Sha nahan yô, Yehova na Peteru “zua a ian i icivirigh tsung, i nyôron ken Tartor u tsôron u Ter man Oryiman wase Yesu Kristu.” (2 Pet. 1:11) Kwagh ne ka injar i doon kpen kpen! Aluer u gba uwer ga er Peteru nahan, shi u de wer Yehova a tsaase we yô, we kpa u zua a injar i uma u tsôron. U “zua a myom u a lu awashima u jighjigh u nan [wou] la.”—1 Pet. 1:9.
ICAM 109 Ior Ve Doo U Ishima Tsung
a Ken ngeren ne, se nenge er akaa a se hen ken uwashika mba Peteru mbara aa wase se u wan ishima shighe u se tagher a mbamzeyol yô. Shi aa wase mbatamen u fan er vea er tom ve u nengen sha anmgbianev la kpaa.
b Ikyav tese ér Mbakristu mba hen haregh u Palesetina la yange ve zua a uwashika mba uhar mba Peteru nger la cii man Mbaroma va sha kwa u hiihii u va tan ityav sha gar u Yerusalem, ken inyom i 66 la ye.
c Nenge vidio i Kura Mzough Wase u a Lu Iyua Injaa i Yehova a Ne Se la, sha jw.org/tiv.