1. Ka mbamzeyol mba nyi Yoashi, man Ushia kua Yoshia yange ve tagher a mini?

 BIBILO ôr se kwagh u iorov imôngo mba yange ve tema tor sha Yuda, hii shighe u ve lu iyev la je yô. Ikyav i tesen yô, Yoashi yange lu anyom 7, Ushia lu anyom 16, Yoshia lu anyom 8. A lu we yange wea tem tor sha ior mba Aôndo shighe u u lu wanye la nahan, ma lu u nena? Ka keng yange tom la ua taver ve. Er ve tagher a mbamzeyol nahan kpa, Yehova kua mbagenev wase ve, nahan ve fatyô u eren akaa a injaa kpishi.

2. Er nan ve i doo u se time sha kwagh u Yoashi, man Ushia kua Yoshia?

² Se mba ator ga, shin ator a ukase kpaa ga. Kpa se fatyô u henen akaa a injaa kpishi ken iorov mba utar mba Bibilo i er kwagh ve ne. Yange ve er akaa a dedoo, kpa shi ve er abumeakaa kpaa. Aluer se time sha ikyav ve la yô, se nenge er i hii ve i doo u se palegh u yan ijende a udangmbaiorov, shi se lu ior mba hiden a iyol ijime, shi se keren u fan kwagh u se er ve, a lu sha ishima i Yehova yô.

3. Yehoyada yange wase Tor Yoashi u eren akaa sha kwaghfan nena?

³ Eren kwagh sha kwaghfan, er Yoashi nahan. Shighe u Tor Yoashi lu wanye la, a er kwagh sha kwaghfan. Er lu a ter ga yô, a lu dondon kwaghwan u orjighjigh Yehoyada, u lu Pristi u Vesen la. Pristi ne lu wan Yoashi kwagh. Er Pristi ne ver ikyav i dedoo yô, Yoashi kpa tsua ér una civir Yehova, shi una wase mbagenev kpa ve civir un. Shi Yoashi nôngo i hide i sôr tempel u Yehova je kpaa.—2 Kron. 24:1, 2, 4, 13, 14.

4. Aluer atindi a Yehova doo se ishima shi se mba kuran a yô, kwagh la una wase se nena? (Anzaakaa 2:1, 10-12)

⁴ Aluer ka mbamaren ou shin ka orgen nan lu tesen we ér Yehova a doo u ishima, shi we u dondon atindi a na yô, ka iyua i injaa je i ne u ye. (Ôr Anzaakaa 2:1, 10-12.) Mbamaren ou vea fatyô u tesen we sha igbenda kpishi. Anmgbian u kwase ugen iti na ér  Katya; nenge ase er yange ter na wase un ve er kwagh sha kwaghfan yô. Hanma iyange ter na una yemen a na sha makeranta yô, a ôron un kwagh u ivur i sha iyange la. Katya kaa ér: “Hanma iyange yô, kwagh u terem a ôrom la yange a wasem u eren kwagh sha inja shighe u m tagher a zayol yô.” Akaa agen a mbamaren ou ve kaa ér we u de eren ga la, a lu akaa a Bibilo i yange yô. Kpa alaghga u lu nengen wer, atindi a ve la nga yangen we u eren kwagh u u soo yô. Ka nyi ia wase u u dondon kwaghwan ve? Anmgbian u kwase ugen iti na ér Anastasia, a umbur er yange mbamaren nav tôô shighe pase un er i hii ve ve kaa ér una de eren akaa agen ga yô. A kaa ér: “Kwagh la yange wasem u kaven er ve wem atindi la i lu sha ci u yangen mo a yange akaa a m soo u eren la ga, kpa i lu u kuran mo sha ci u m doo ve ishima yô.”

5. Ieren you ia na a lu mbamaren ou kua Yehova nena? (Anzaakaa 22:6; 23:15, 24, 25)

⁵ Aluer u ngu dondon kwaghwan u mbamaren ou ve lu wan we ken Bibilo la yô, a saan ve iyol kpishi. U hemban cii yô, a saan Aôndo iyol, shi u hemba yan ijende a na taveraa cii. (Ôr Anzaakaa 22:6; 23:15, 24, 25.) Yoashi yange er akaa ne cii shighe u lu wanye la. Sha nahan yô, doo u se dondo ikyav na la.

6. Ka kwaghwan u unô Yoashi yange hii u keghen ato a mi shighe u Yehoyada kpe kera laa? (2 Kroniku 24:17, 18)

⁶ Nenge er Yoashi yange er abumeakaa ve kwagh za a na yô. Yehoyada va kpen kera yô, Yoashi ya ijende a udangmbaiorov. (Ôr 2 Kroniku 24:17, 18.) Yange ungwa kwaghwan u atiator shin ior mba tagher tagher ken Yuda, mba Yehova doo ve ishima ga yô. Nenge i doo u Yoashi yange ma palegh ambaaior la sha wono! (Anz. 1:10) Kpa gema kegh ato a udangmbaiorov mba ve senge ér mba azende a na ne. Sekaria u lu anmgbian u Yoashi la nôngo ér una kôôm un, kpa doo Yoashi a na ga, nahan a wua un. (2 Kron. 24:20, 21; Mat. 23:35) Nenge Yoashi yange er ibumekwagh sha wono! Yoashi hii doo, kpa va undu Yehova shi hingir u wuan or. Ken masejime yô, mbatomov nav hide wua un. (2 Kron. 24:22-25) Nenge ase er yange una ze hemen u keghen ato a Yehova kua mba Yehova doo ve ishima la ve, kwagh na ma kure dang nahan ga yô. Ka nyi u hen ken kwagh ne?

7. Ka unô i doo u u ya ijende a ve? (Shi nenge foto kpaa.)

⁷ Kwagh môm u se fatyô u henen ken akaa a yange due ken ibumekwagh u Yoashi er la yô, ka un ne: Gba u se ya ijende a ior mba Yehova a doo ve ishima shi ve soo u eren kwagh u una na a saan un iyol yô. Azende a ngara nahan aa wase se u eren akaa a dedoo. Gba u se ya ijende a ior mba sha kwav wase tseegh ga, kpa se ya ijende a mbaganden shin mbayev kpaa. Umbur wer Yoashi yange ya ijende a Yehoyada, man Yehoyada lu tamen a na ica je. Hen ase sha kwagh u azende a ou; pine iyol you wer:  ‘Azende a am nga eren akaa a wasen mo u seer nan Yehova jighjigh kpa? Nga taver mo ishima u kuran atindi a Aôndo kpa? Nga lamen sha kwagh u Yehova kua akaa a mimi a a doo un ishima kpishi la kpa? Nga we atindi a Aôndo ikyo kpa? Ka mea er kwagh u shami ga nahan, azende a am a ciam ashe ga, kpa a kôôm mo, shin a ôrom kwagh u a hen ér una doom u ungwan laa?’ (Anz. 27:5, 6, 17) Jighilii yô, aluer Yehova doo azende a ou ishima ga yô, doo u vea lu azende a ou ga. Kpa aluer u vande yan ijende a ior mba Yehova a doo ve ishima yô, ijende yen i za a za hemen, sha ci u vea wase u hanma shighe cii!—Anz. 13:20.

8. Aluer se mba eren akaa sha ajiir a lamen a ior sha Intanet la yô, ka nyi i doo u se wa ikyo sha mini?

⁸ Nyian ne, se mba a igbenda i dedoo kpishi i se fatyô u lamen a ior mba hen icombor yase kua azende a ase sha Intanet yô. Nahan kpa, ior kpishi ka ve veren akaa sha ajiir la ér i doo mbagenev ve wuese ve. Ka ve ver ufoto kua uvidio man mba tesen akaa a ve yam shin ve er yô. Wea lu or u u veren akaa sha ajiir a i lamen a ior sha Intanet la yô, pine iyol you wer: ‘Awashima wam ka i lu u mbagenev ve nenge i doo vee? Ka i lu sha ci u tesen ior kwagh u una wase ve yôô, shin ka m soo di tsô mer ve wuese mo? Ka m soo mer mo kpa me henen kwagh shi me lamen shi me eren kwagh bangenaa er mbagen ve eren sha ajiir ne la nahana?’ Anmgbian Nathan Knorr u lu ken Mbahemenev mba Shin Itine la yange wa kwagh kaa ér: “De nôngon wer u er kwagh i doo ior ga. U kaa wer u er nahan yô, or môm kpa u er kwagh u doon nan ga. Er kwagh u doon Yehova, nahan mba Yehova a doo ve ishima cii, kwagh la una doo ve.”

9. Yehova yange wase Ushia u eren nyi? (2 Kroniku 26:1-5)

⁹ Eren akaa a injaa, er Ushia nahan. Tor Ushia yange hide a iyol ijime shighe u lu gumor la. Yange hen u “civir Aôndo.” (Ôr 2 Kroniku 26:1-5.) Ushia hemba mbaihyomov mba ikyurior i Iserael kpishi ityav, shi nôngo kpoghuloo er akaa agen sha u kuran gar u Yerusalem. (2 Kron. 26:6-15) Ka keng yange a saan Ushia iyol sha akaa a Aôndo wase un er la.—Orpa. 3:12, 13.

10. Ka nyi yange i er Ushia?

¹⁰ Nenge er Ushia yange er akaa agen sha ibume ve kwagh za a na yô. Ken uma u Tor Ushia cii, lu un tesen mbagenev kwagh u vea er ye. Alaghga kwagh ne na yô, a hen ér saa una kura atindi a Yehova keng ga. Tsô Ushia za nyôr ken tempel u Yehova, maa kar a ishima na gba za nôngon ér una nande nagh sha atse a nanden nagh. Man lu kwagh u tindi na ian ér ator a eren ga yô. (2 Kron. 26:16-18) Nahan Pristi u Vesen, Asaria ngur vendan a na yô, a vihi ishima a na. Kwagh er vihi yô, akaa a yange Ushia er u tesen ér lu civir Aôndo sha mimi la cii, gba a mnger, shi i tsaha un, a hingir orimande. (2 Kron. 26:19-21) Yange una ze hemen u lun or u hiden a iyol ijime yô, ma va kure ken kunya nahan ga cii!

11. Ka nyi ia wase se ve se za hemen u lun ior mba hiden a iyol ijime? (Shi nenge foto kpaa.)

¹¹ Ushia va zough a tahav kpishi yô, de u wuese Yehova sha akaa a dedoo a a er sha ci na la. Ka nyi se hen ken kwagh ne? Gba u se umbur ser, akaa a dedoo a se lu a mi man a se lu zuan a mi ken mcivir u Yehova la cii, ka Yehova a ne se a ye. Gba u se taan ihyagh sha akaa a se fetyô u eren la ga, kpa se wuese Yehova. b (1 Kor. 4:7) Gba keng u se hide a iyol ijime, se lumun ser se yina, nahan i wa se kwagh. Anmgbian ugen u a lu anyom 60 kar yô nger ér: “M hen u hiden a iyol ijime shighe u mbagenev ve pasem kwagh u m er shami ga yô. Ka a pasem kpa m  nyoon ishima shin m yue ga. Shighe u m er kwagh sha ibume man i wem kwagh yô, ka m nôngo mer me kera kimbir eren kwagh la ken uma wam ga, shi me za hemen u civir Yehova sha afatyô wam cii.” Aluer se mba ungwan imo i Yehova shi se za hemen u lun mbahiden a iyol ijime yô, a saan se iyol ken uma wase jimin cii.—Anz. 22:4.

12. Shighe u Yoshia lu wanye la, yange ker Yehova nena? (2 Kroniku 34:1-3)

¹² Eren kwagh sha kwaghfan, er Yoshia nahan. Yoshia yange lu anyom 16 shighe u hii u keren Yehova la. Yange soo u fan kwagh u Yehova shi eren ishima Na. Nahan kpa, uma gema taver tor u lu gumor ne kpishi. Sha ci u shighe la, ior kpishi lu civir mbaaôndo mbaaiev, nahan gba u Yoshia una taver ishima, sha er una yange ve u eren kwagh la yô. Shi yange taver ishima kpaa! Shighe u Yoshia lu a nyôr anyom 20 ga la je, hii u keren gbenda u been a mcivir u aiegh ken tar la.—Ôr 2 Kroniku 34:1-3.

13. Shighe u u va tsegha iyol you sha ci u Yehova yô, uma wou una gema nena?

¹³ Wea lu wanye u cuku kpa, u fatyô u tsuan wer u dondo ikyav i Yoshia la, sha u tsuan wer u seer henen kwagh u Yehova kua aeren a dedoo a a lu a mi la. U er nahan yô, a sar u u tseghan iyol you sha ci na. Aluer u tsegha iyol you sha ci u Yehova yô, uma wou una lu nena? Anmgbian ugen u yange er batisema shighe u lu anyom 14 yô, iti na ér Luke, a kaa ér: “Hii hegen zan zan yem ken hemen, me hemba veren ishima u civir Yehova ken uma cii, shi me nôngo sha afatyô wam cii me na i saan un iyol.” (Mar. 12:30) We kpa aluer sar u u eren nahan yô, u zua a iveren kpishi!

14. Ôr akaa a a tese er mbayev mbagenev ve lu dondon ikyav i Tor Yoshia yô.

¹⁴ Ka mbamzeyol mba nyi nahan gumor u civir Yehova nana fatyô u tagher a mini? Anmgbian ugen u yange er batisema shighe u lu anyom 12 yô, iti na ér Johan. A ôr er mbayevmakeranta mba ken kelase na ka ve zaan un iyol kpoghuloo ér una ma taav yô. Johan ka a umbur kwagh u una wase un u hendan a imeen la yô. Ka a umbur er aluer un ma taav yô, kwagh la una bende a mkpeyol na, shi una kera lu ijende i Yehova ga yô. Anmgbian u kwase ugen u yange er batisema shighe u lu anyom 14 yô, iti na ér Rachel, a ôr kwagh u ka a wase un u wan ishima a mbamzeyol mba a tagher a mi ken makeranta yô. A kaa ér: “Ka m ker u nengen a  akaa a aa umbur mo kwagh u Bibilo man Yehova yô. Ikyav i tesen yô, shighe u i lu tesen se akaa a mbayiase yô, kwagh la ka a umbur mo kwagh ugen u Bibilo i ôr yô shin ma kwaghôron u profeti. Shi zum u m lu lamen vea or yô, kwagh la ka a umbur mo ma ivur Bibilo i injaa, i me fatyô u ôron nan yô.” Alaghga mbamzeyol mba u lu tagher a mi hegen la vea lu kposo a mba Tor Yoshia tagher a mi la. Kpa u fatyô u eren kwagh sha kwaghfan, shi zan hemen u civir Yehova sha mimi, er un nahan. Mbamzeyol mba u lu wan ishima a mi hegen er u lu gumor ne, vea wa u ago iyol u va wan ishima a mbamzeyol ken hemen, shighe u u va gande or yô.

15. Ka nyi yange i wase Yoshia u civir Yehova sha mimi? (2 Kroniku 34:14, 18-21)

¹⁵ Tor Yoshia yange hii u sôron tempel shighe u lu anyom 26 la. Yange mba gbe eren tom la yô, i za zua a “ruamabera u atindiakaa a TER heregh u i na un sha ikev i Mose la.” Mba er ruamabera la tor ongo yô maa, fese je gba eren akaa sha u dondon kwagh u i nger ker la. (Ôr 2 Kroniku 34:14, 18-21.) Adooga hanma iyange ka u nôngo u ôr Bibilo. Nahan ka i doo u u ôron i kpa? Ka u umbur avur a aa fatyô u wasen we la kpa? Luke u se vande teren kwagh na la ka una ôron Bibilo yô, a ngeren akaa a doon un a a zough a mi la shin takeda. Aluer u ngu eren nahan yô, kwagh la una wase u u umbur avur a Bibilo, shin akaa a injaa a u hen ken avur shon yô. Aluer u ngu fan Bibilo shi ngi doon we u ôron seer a seer yô, kape a lu doon we u civir Yehova seer a seer je la. Shi er Mkaanem ma Aôndo yange ma wase Tor Yoshia u eren kwagh u vough nahan, kape we kpa ma a wase u je la.

16. Yange hii nan ve Yoshia er ibumekwagh, man ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne?

¹⁶ Nenge er Yoshia yange er ibumekwagh ve kwagh za a na yô. Shighe u Yoshia lu anyom 39 la, a er ibumekwagh ugen u va un a ku yô. Yange suur sha iyol na, kera ker kwaghwan u Yehova ga. (2 Kron. 35:20-25) Kwagh u se hen ken kwagh ne yô, ka una ne: Sea tsa nan nan, shin sea hen Bibilo ica ia gba nan nan kpa, gba u se za hemen u keren ser se fa kwagh u se er ve  a lu sha ishima i Yehova yô. Se er kwagh ne sha u eren msen hen a na shi henen Mkaanem nam hanma shighe, kua sha u dondon kwaghwan u Mbakristu mba ve vie yô. Aluer se mba eren nahan yô, se palegh u eren akaabo a vesen, nahan a hemba saan se iyol.—Yak. 1:25.

17. Ka akaa a vesen a nyi se hen sha kwagh u ator a Yuda atara?

¹⁷ Akaa a doon nga kpishi a u fatyô u eren shighe u u lu iyev ne yô. Kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u Yoashi, man Ushia kua Yoshia la tese ér agumaior aa fatyô u eren akaa sha kwaghfan, shi aa na a saan Yehova iyol kpaa. Kpa, er se nenge nahan, agumaior ne yange er abumeakaa, nahan kwagh za a ve doo ga cii. Nahan kpa, se fatyô u kaven ator a atar ne sha akaa a dedoo a yange ve er la, geman palegh abumeakaa a ve er la, nahan a saan se iyol.

18. Ka ikyav i unô ken Bibilo i tese ér a saan we iyol ken uma wou we? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁸ Ruamabera ôr kwagh u ior mbagenev mba yange ve kporom hen Yehova shighe u ve lu iyev la, nahan Yehova lumun ve, shi saan ve iyol ken uuma vev yô. Orgen ken a ve lu Davidi. Shighe u Davidi lu wanye la je, a ya ijende vea Aôndo. Shighe karen yô, a hingir tor u eren kwagh a Yehova sha mimi. Davidi yange er akaabo agen, kpa Yehova nenge un ér ngu orjighjigh. (1 Utor 3:6; 9:4, 5; 14:8) Aluer u time sha kwagh u Davidi yô, ikyav na la ia taver we ishima u civir Yehova sha mimi. Shin u fatyô u seer timen sha kwagh u Marku gayô kwagh u Timoteu. Yange ve hii u civir Yehova shighe u ve lu mbayev mba kiriki la je. Ve va gande kpa ve za hemen u civir un sha mimi. Er ve tsua u civir Yehova yô, saan Yehova iyol, nahan ve kpa saan ve iyol.

19. Ka nyi u soo u eren a uma wou we?

¹⁹ Ka er u lu eren kwagh a uma wou hegen la a va saan we iyol ken hemen shin a saan we iyol ga ye. Aluer u ngu suur sha Yehova, ka sha mkav wou ga yô, Yehova una wase u u eren akaa sha kwaghfan. (Anz. 20:24) Nahan u zua a injar shi a saan we iyol ken uma wou kpishi. Umbur wer hanma kwagh u u lu eren sha ci u Yehova cii yô a gba un kwagh. Kwagh u a hembe doon u se er a uma wase yô, ka u civir Yehova, Ter wase u sha, u se doo un ishima la. Kwagh ugen môm u hemban kwagh ne ngu ga!