1-2. Er nan ve i doo u se time sha kwagh u Semson u Bibilo i ôr laa?

 KA WEA ungwa iti i Semson la nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? A shi nan kpa ka u umbur er yange lu a agee kpishi yô. Man kape i lu je la. Kpa Semson yange er ibumekwagh u va un a ican kpishi yô. Nahan kpa, Yehova hemba veren ishima sha akaa a Semson er sha ci Na la. Sha ityôkyaa la yô, a na i nger ikyav i dedoo i Semson ver sha kwagh u jighjigh u nan la ken Bibilo, sha ci u iwasen yase.

² Yehova yange er akaa a kpilighyol sha ikyev i Semson, sha u wasen ior Nav Mbaiserael. Semson yange kpe anyom nga karen uderi imôngo yô, Yehova kaa apostoli Paulu wa iti i Semson ken mba yange ve ver ikyav i dedoo sha kwagh u jighjigh u nan yô. (Heb. 11:32-34) Ikyav i Semson la ia fatyô u taver se ishima. Yange suur sha Yehova, shin er tagher a mbamzeyol nahan kpaa. Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa a se fatyô u henen ken ieren i Semson yô. Shi se nenge er ikyav i a ver la ia taver se ishima la kpaa.

3. Ka nyi Yehova yange kaa ér Semson a ere?

³ Shighe u i mar Semson la, Mbaiserael lu sha ikyev i Mbafiliti, nahan Mbafiliti lu eren ve ican kpoghuloo. (Mbaj. 13:1) Mbaiserael ya ican kpishi, sha ci u Mbafiliti wa afer je gande.  Nahan Yehova tsua Semson ér a ‘yima Mbaiserael sha ikyev i Mbafiliti.’ (Mbaj. 13:5) Kwagh ne lu tom u taver kpishi. Nahan gba keng u Semson una suur sha Yehova ve, una fatyô u eren tom la ye.

4. Yehova yange wase Semson osough sha ikyev i Mbafiliti nena? (Mbaajiriv 15:14-16)

⁴ Nenge ase ikyav i tesen er Semson yange na Yehova jighjigh shi suur sha a na ér a wase un yô. Kwagen la, shoja i Mbafiliti za va hen Lehi, ér vea va kôr Semson. Man ikyav tese ér ijiir ne lu ken tar u Yuda. Kpa, er ior i Yuda lu cian Mbafiliti yô, ve ayol a ve ve kôr Semson, u lu or ve la, ve kange un kpene kpene sha ikyor i he ihiar, ve tôô un ve va a na hen Mbafiliti, mba ve lu mbaihyomov vev la. (Mbaj. 15:9-13) Nahan kpa, “jijingi u Ter kende [Semson] sha agee,” maa a tôndo ikyor la a osough. Tsô a za “zua a zeelegh ku jaki ku hegh,” maa a tôô ku, a nôngo num a Mbafiliti, a wua ve iorov 1,000!—Ôr Mbaajiriv 15:14-16.

5. Semson yange tese ér un suur sha Yehova nena?

⁵ Yange er nan ve Semson nôngo num a zeelegh ku jaki? Jighilii yô, lu ikyagh ki tswamegh ga. Semson yange fa je ér ka Yehova una wase un ve una hemba Mbafiliti ityav ye, ka ikyagh ki tswamegh ga. Sha kpôô yô, orjighjigh ne yange er tom a kwagh u zua a mi la sha u kuren awashima u Yehova. Kwagh ne tese wang ér Semson yange suur sha Yehova ve hemba ior mbara ye.

6. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Semson u Bibilo i ôr laa?

⁶ Se kpa Yehova una na se agee a eren hanma kwagh u a kaa ér se er cii, aluer ka inja er se yina u eren kwagh shon je kpaa. Aôndo una wase se sha gbenda u se hen ser una wase ga yô. Na jighjigh wer Yehova, u yange na Semson agee la, una wase u u eren ishima na, aluer u suur sha a na yô.—Anz. 16:3.

7. Ka nyi i tese ér gba keng u se dondon kwaghwan u Yehova?

⁷ Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi mba ve eren tom u maan ajiir a nongo u Yehova la, ka ve tese ér ve suur sha Yehova. Tsuaa la, yange i lu anmgbianev ve kpela Ayou a Tartor a he, kua ayou a ase agen shi ve maa a ye. Kpa, er ior ve lu eren  batisema seer a seer yô, gba u nongo u Yehova ua gema igbenda i eren akaa. Anmgbianev mba ve nengen sha tom u maan kwagh la ka ve er msen hen Yehova ér a tese ve kwagh u vea er yô. Shi ve kar igbenda i he kpa ve nenge, er u yamen ajiir shi sôron a nahan. Anmgbian ugen u a er tom u maan ayou ase ajiir kpishi sha tar ken anyom a a sember karen ne yô, iti na ér Robert, a kaa ér: “Sha hiihii la, lu ican kpishi u dondon gbenda u he ne.” Shi a kaa ér: “Kwagh ne yange kaha kposo a kwagh u se vanden eren anyom anyom la. Kpa anmgbianev kegh iyol u dondon gbenda shon. Man ikyav tese ér Yehova ngu suen igbenda i he i i gem eren akaa ne la.” Kwagh ne ka di ikyav i môm tsô i tesen er Yehova a lu suen ior nav u kuren awashima na yô. Doo u hanma wase nana pinen iyol i nan hanma shighe ér, ‘M ngu keren kwaghwan u Yehova, shi m kegh iyol u geman akaa ken uma wam sha er me civir un a ishima yam cii kpa?’

8. Yange imura kôr Semson kwagen la kpishi nahan, a er nena?

⁸ Alaghga u umbur akaa a kpilighyol agen a Semson er yô. Un tswen yange wua begha, shi va wua Mbafiliti iorov 30 hen gar u Ashekelon. (Mbaj. 14:5, 6, 19) Semson yange fa dedoo je ér, a lu sha iwasen i Yehova ga yô, un tseegh ma un fetyô u eren ambaakaa la ga. Ikyav i tesen yô, kwagen la Semson wua Mbafiliti 1,000, been cii yô, imura kôr un kpishi. Nahan a er nena? Yange ker u been a imura la sha tahav nav ga, kpa sôn Yehova ér a wase un.—Mbaj. 15:18.

9. Semson yange sôn Yehova ér a wase un nahan, Yehova er nena? (Mbaajiriv 15:19)

⁹ Yehova yange ungwa msen u Semson er la, a er mngerem due sha ivande, Semson ma. Me yô, “jijingi na hide her, a hingir gbang gbang.” (Ôr Mbaajiriv 15:19.) Ikyav tese ér mngerem mara yange ma lu her anyom kpishi; shighe u Yehova va kaa a profeti Samuel ér a nger takeda u Mbaajiriv la kpa, mngerem mara lu her. Mbaiserael mba ve nenge mngerem man lu kuan la, yange vea umbur er mbacivir Yehova mbajighjigh vea fatyô u suur sha a na shighe u kwagh a tser ve yô.

10. Ka nyi se er ve Yehova una wase se? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁰ Se kpa gba u se suur sha Yehova ser a wase se, aluer se mba a mfe shin agee a eren akaa, shin se vande eren akaa kpishi ken mcivir u Yehova je kpaa. Gba u se hide a iyol ijime shi se lumun u suur sha Yehova ser a wase se, ve se fatyô u eren nyityôkwagh i a kaa ér se er cii ye. Er Semson yange ma mngerem ma Yehova na un la ve zua a agee nahan, aluer se lumun iwasen i hanma kwagh u Yehova a ne se cii yô, se zua a agee a civir un sha mimi.—Mat. 11:28.

11. Se tese ser se suur sha iwasen i Yehova nena? Tese ikyav.

¹¹ Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian wase Aleksey, u i lu tôvon un a ican ken tar u Russia kpoghuloo la. Ka nyi i wase un ve a fetyô u wan ishima a zayol u vesen u a tagher a mi laa? Un vea kwase na mba henen kwagh shi mba eren mcivir u hen tsombor hanma shighe. A kaa ér: “Ka m nôngon mer za hemen u henen kwagh sha tseeneke wam, shi me ôron Bibilo hanma iyange. Hanma iyange yô, mo vea kwase wam ka se time sha ivur i sha iyange la imôngo shi se er msen hen Yehova.” Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne? Gba u se suur sha tahav asev ga, kpa se suur sha Yehova. Se er kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha u eren akaa a aa wase se u seer lun a jighjigh u nan yô, er u henen Bibilo, man u eren msen, man u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen nahan. Aluer se mba eren nahan yô, Yehova una wase se se za hemen u civir un. Aôndo yange na  Semson agee, nahan se kpa ka keng una na se agee.

12. Ka ibumekwagh u nyi Semson yange ere, man mlu na vea Delila yange kaha kposo nena?

¹² Er Semson lu orumace shi yina er se nahan yô, ashighe agen yange a er kwagh sha ibume. Yange er kwagh ugen u va un a zayol kpishi yô. Semson er tom u orjir shighe karen kpuaa yô, “kwase ugen shi doo un ishima hen pev u Soreki, iti na ér Delila.” (Mbaj. 16:4) Cii man shighe ne yô, Semson vande tsôron kwase ugen ken Mbafiliti. Kpa shiôr na vea kwase la ‘lu hen Yehova je kwagh shon due ye.’ Sha ci u Yehova ‘lu keren ityôkyaa i van a mtsaha sha Mbafiliti.’ Shighe karen yô, Semson za hen ya u gbagakwase ugen ken Mbafiliti, hen gar u Gasa. Hen shighe la, Aôndo na Semson agee, a tsua ihinda i gar la a yem a mi, nahan kwagh la pande gar shon tahav. (Mbaj. 14:1-4; 16:1-3) Nahan kpa, ikyav tese ér Delila yange lu kwase Iserael. Nahan Semson tsôr u vôson un ér una zua a ian i nôngon num a Mbafiliti ga.

13. Delila yange er kwagh a Semson nena?

¹³ Tsô Delila ngohol zegeinyar hen Mbafiliti ér una ker gbenda ve kôr Semson. Alaghga Delila doo Semson ishima kpishi je yô, Semson fatyô u kaven kwagh u Delila wa ishima u eren la ga. A lu nahan shin a lu nahan ga kpa, Delila zer zan Semson iyol ér a ôr un er i hii ve a lu a agee yum nahan la. Tsô Semson ôr un. Kwagh ka a er i vihi yô, ibumekwagh u Semson er ne na agee na bee, shi Yehova kera lu a na ga.—Mbaj. 16:16-20.

14. Semson yange suur sha Delila nahan, kwagh za a na nena?

¹⁴ Er Semson kera suur sha Yehova ga, gema suur sha Delila yô, kwagh tser un je zua ga. Mbafiliti kôr un, ve ongor un ashe, ve za wuhe  un ken purusu hen gar u Gasa, ape vande tsuan ihindagar la. Ior mbara gema un hingir kpan u wuan ishamakaa sha nase. Shi Mbafiliti mba va ngur eren iniongo ve igen yô, ve za va a Semson her, ve va hee un. Ve na nagh kpishi sha ci u aôndo ve u i yilan ér Dagon la. Sha ci u ve lu henen ér ka un wase ve ve kôr Semson ye. Ve za due a Semson ve va a na hen iniongo la, ér a va “er akaahômon” vea se un.—Mbaj. 16:21-25.

15. Semson yange hide suur sha Yehova nena? (Mbaajiriv 16:28-30) (Nenge foto u sha igbende.)

¹⁵ Semson yange er ibumekwagh kpishi, kpa iyol kpe un ga, a za hemen u eren ishima i Yehova. Yange ker ian igen i una shi a nôngo num a Mbafiliti yô, kwagh u kera je Yehova vande soon ér a er la. (Ôr Mbaajiriv 16:28-30.) Tsô Semson zamber a Yehova kaa ér: ‘Ma u shi de ma m or iyev icin i môm sha Mbafiliti mban.’ Aôndo u mimi la ungwa msen u Semson er la. A hide na un agee a kpilighyol la. Nahan Semson wua Mbafiliti sha iyange la ngee hemba ingyegh ki mba vande wuan ashighe agen la ica je.

16. Ka nyi se fatyô u henen ken ieren i Semson shighe u lu yan ican sha ibumekwagh u er laa?

¹⁶ Er ibumekwagh u Semson er la va un a ican kpishi nahan kpa, a za hemen u keren ér una er ishima i Yehova. Aluer se er ibumekwagh, nahan gba u a kôôm se shin a ngohol ma tom u i ne se kpa, se de ser iyol i kpe se ga, kpa se za hemen u eren ishima i Yehova. Umbur wer, Yehova kegh iyol u den se kwaghbo hanma shighe cii. (Ps. 103:8-10) Aluer se er akaa agen shami ga kpa, Yehova una fatyô u nan se agee a eren ishima na, er yange na Semson nahan.

17-18. Ikyav i Michael la taver we ishima sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁷ Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen u a lu gumor yô, iti na ér Michael. Yange lu eren Yehova tom kpoghuloo, lu orshiren tiônnongo, shi lu pania. Kpa kwagh ka a er i vihi yô, va er kwagh u shami ga. Maa i ngohol ityom i yange eren ken tiônnongo la hen a na kera. A kaa ér: “Cii man shighe ne yô, m lu eren Yehova tom kpoghuloo. Ica gbe ga yô, lum er ka u me kera fatyô u eren kwagh môm sha ci u Yehova ga nahan. Yange m hen mer a tsa kpa Yehova una undum ga. Kpa gema lum er a tsa sha won kpa me kera lu vea na er yange m lu la ga, shin mayange me kera fatyô u eren un tom ken tiônnongo kpoghuloo er yange m eren la ga nahan.”

 ¹⁸ Kwagh er doo yô, Michael de ér iyol i kpe un ga. A kaa ér: “Yange m hemba veren ishima u eren akaa a a wasem me hide me lu vea Yehova kôôsôô yô. M lu eren msen hen a na nduuluu, pasen un ishima yam, shi m lu henen Bibilo shi gbidyen kwar sha mi.” Shighe karen yô, i hide i na Michael ian i eren ityom i yange eren ken tiônnongo la. Hegen ne, ngu ortamen shi ngu pania kpaa. A kaa ér: “Iwasen man ishimataver i yange m zua a mi, hemban cii je yô hen mbatamen la, wasem u fan mer m doo Yehova ishima her. Ka u me fatyô u shi hiden eren tom ken tiônnongo a imoshima i wang. Kwagh ne tesem ér, hanma or u nan gem ishima sha mimi cii yô, Yehova una de nan kwaghbo.” Se fatyô u lun a jighjigh u nan ser, aluer se kpa se er kwagh u shami ga, kpa se kôôm igbenda yase, shi se za hemen u suur sha Yehova yô, una er tom a vese, shi una sue se kpaa.—Ps. 86:5; Anz. 28:13.

19. Ikyav i Semson la seer taver jighjigh wou nena?

¹⁹ Ken ngeren ne, se hide se umbur akaa a doon a Semson er ken uma na yô. Yange lu orumace shi yina er se nahan; kpa nôngo ér una civir Yehova je gba uwer ga, shin er yange er ibumekwagh sha kwagh u Delila la nahan kpaa. Nahan Yehova za hemen u eren kwagh a na. Yange hide er kwagh a Semson sha gbenda u vesen. A za hemen u nengen Semson ér ngu or u lun a jighjigh u nan kpishi. Shi a ter Semson ken mba jighjigh mba i er kwagh ve ken Mbaheberu ityough 11 la. Saan se iyol kpishi er se fe ser se mba civir Ter wase u sha u se doo un ishima, u a kegh a kegh iyol u nan se agee, hemban je yô shighe u kwagh a tser se la. Sha nahan yô, se zamber nen Yehova er Semson nahan ser: “Ma U shi umbur mo, mase taver mo.”—Mbaj. 16:28.