U Fa Kpa?
Gbenda u Yesu eren kwagh a mbaamandev la kaha kposo nena?
Mbayuda mba ngise mbara yange ve lu a mciem sha kwagh u imande i ior kpishi lu a mi sha ayange a i ngeren Bibilo la. Angev mbu cier iyol mbun yange mbu gba or sha kwavyolough, nahan mbu vihi ijiir la i saa her je shi nan gba iwan kpaa. Icigh lu ki sôron imande ga. Nahan or a gba angev mbun yô, i palegh nan a ior, shi i gba u nana taan ior icin ér nan ngu wang ga.—Levitiku 13:45, 46.
Mbahemenev mba kwaghaôndo mba Mbayuda yange ve wa atindi sha kwagh u imande yuhwa hemba a ken Bibilo la, nahan uma taver mbaamandev je zua ga. U tesen ikyav yô, yange mbahemenev mba kwaghaôndo mbara wa tindi ér hanmaor nana karen paleghaa a orimande i kuman er angahar 6 nahan. Shi aluer ka shighe u ahumbe a lu toron yô, hanmaor nana karen paleghaa a orimande i kuman er angahar 150 nahan. Mbayuda mbagenev mba ve fe atindi ve a ityôô a i yer ér Talmud la kav inja i tindi u Ruamabera u a kaa ér mbaamandev cii ve luun ken “akôngoafogh” la ér, ka u ve cii ve de luun ken agar a i maa i we a igyar ga. Sha nahan yô, ortesen ve ugen yange una nengen a orimande ken ma gar je maa a gba keren nan awen kaan ér: “Yem hen ijiir you, de va hôngor mbagenev ga.”
Ieren i Yesu kaha kposo je ka ashe tugh ga! Yange zendan mbaamandev ér ve yem kera ga, kpa a kegh iyol u benden ve ave iyol shi been ve imande je kpaa.—Mateu 8:3.
Mbahemenev mba kwaghaôndo mba Mbayuda yange ve na ian ér or a fatyô u paven ivaa sha atôakyaa a nyi nahana?
Sha shighe u Yesu la, mbahemenev mba kwaghaôndo mba Mbayuda lu a mbamhen kposo kposo sha kwagh u ivaapaven. Ka nahan ve, kwagen la, Mbafarishi mbagenev pine Yesu mpin ne sha u kôron un a ikyaa zwa ye, ér: “I lumun u or nana pav a kwase u nan sha hanma ityôkyaa shinii?”—Mateu 19:3.
Tindi u Mose yange na ian ér nom nana pav a kwase u nan zum u nan “zough a kwagh u doon ga hen kwase la yô.” (Duteronomi 24:1) Sha shighe u Yesu la, ikwe i mbahemenev mba kwaghaôndo mba Mbayuda lu ihiar i yange i kav inja i tindi u Mose la sha igbenda kposo kposo yô. Mba ken kwe u Shammai mba yange ve hemba taver sha kwagh u atindigh la pase inja i tindi la ér, ka “idya” tseegh ia na ve or a fatyô u paven ivaa ye. Mba ken kwe u Hillel di gema nenge ér, or a fatyô u paven ivaa sha nyityô zayol u nan tagher a mi ken ivese cii, una lu cuku nan nan je kpaa. Shi ve kaa ér, nom nana fatyô u paven a kwase u nan aluer kwase la nan fa iwer ga, shin aluer nom nan zua a kwase ugen u a hembe doon nan ishima a kwase u tse la yô.
Tsô Yesu na Mbafarishi mlumun sha mpin ve la ér nyi? Yange pase ve wang ér: “Hanma or u nana pav a kwase u nan, kpa a lu sha ci u idya ga man nana gema á er kwase ugen yô, ka idya je nan er ye.”—Mateu 19:6, 9.