1. Gba hange hange u se ungwa icin i Yesu ta la sha ci u nyi?

YESU yange ôr kwaghôron u profeti sha kwagh u ayange a masejime ne kaa ér: “Ver nen ishima sha ayol a en, asema a en a̱ de yoho sha . . . akaa a nyian ishima a uma ne ga,” inja na yô, sha kwagh u zuan a inyaregh ki koson iyol yen shin akaa a nyian ishima a uma u ayange ayange ne ga. (Luka 21:34) Gba u se ungwa icintan la. Sha ci u nyi? Hegen ne, a gba hange hange u se wa ishima a mbamzeyol kua akaa a nyian ishima a ior cii ve lu tagher a mi la.

2. Ka mbamzeyol mba nan ishimanyian mba nyi anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve tagher a mi?

² Ashighe agen se tagher a mbamzeyol mba nan ishimanyian imôngo hen shighe môm. Nenge ase akav aa dondon ne. Orshiada ugen u i yer iti na ér John yô, * yange gba angev mbu ka mbu vihi or mhirinim kua kuhe u ken ijime mbu i yer ér multiple sclerosis la, shi kwase na u ve er ivaa anyom 19 yô, va undu un yem kwagh na, nahan ishima vihi un tsung, a ure kpishi. Maa mbayev nav mba kasev uhar shi de u civir Yehova. Orgen u i yer iti na ér Bob yô, vea kwase na Linda kpa yange ve tagher a mbamzeyol mba ve kaha a mba John mbara yô. Ve cii yange i de ve tom, shi ve kera lu a kwagh u kimbin ya kpaa ga. Kpa kwagh kighir heela ga, i va zua Linda a angev mbu ishimav mbu mbua fatyô u wuan un yô, shi angev mbu gen hii u vihin un mshiam ken iyol.

3. Mbafilipi 4:6, 7, pase se kwagh u Yehova ér nyi?

³ Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova, u A gbe se shi a lu Ter wase u se doo un ishima la fa er ishimanyian ka i bende a  vese yô. A soo ér una wase se se fa er se nôngo a mbamzeyol mba se tagher a mi la yô. (Ôr Mbafilipi 4:6, 7.) Mkaanem ma Aôndo ma ôr kwagh u mbamtaver mba mbacivir Aôndo yange ve tagher a mi yô. Shi ma pase er Yehova yange wase ve u wan ishima a mbamtaver mba nyian ishima mbara yô. De ase se nenge kwagh u ve mbagen kpuaa.

4. Ka mbamtaver mba nyi Eliya yange tagher a mi, man yange nenge ér Yehova er nyi sha ci naa?

⁴ Eliya yange lu eren Yehova tom hen shighe u ican kpishi shi tagher a mbamtaver tsung. Tor Ahaba, u hemen Iserael man lu tor u injaa ga la, vôso Yesebel, ifer kwase u civir Baal. Ve mba uhar mban cii samber a mcivir u Baal tser ken tar la, shi ve wua uprofeti mba Yehova kpishi. Eliya nôngo war. Shi yange suur sha Yehova, nahan a war zege ijen i gba la. (1 Utor 17:2-4, 14-16) Shi shighe u Eliya tagher kwagh a mbacivir Baal kua uprofeti vev la, a suur sha Yehova. A kaa a Mbaiserael ér, ve civir Yehova. (1 Utor 18:21-24, 36-38) Eliya yange nenge akaa kpishi a a er un hen shighe u ican ne u tesen ér Yehova ngu kuran un shi wasen un yô.

5-6. Er i pase ken 1 Utor 19:1-4 nahan, yange lu Eliya ken ishima nena, man Yehova tese Eliya ér a doo un ishima nena?

⁵ Ôr 1 Utor 19:1-4. Kpa shighe u Torkwase Yesebel kaa a Eliya ér un ngu wuan un yô, mciem gba profeti ne iyol. Nahan a yevese a yem vegher u Bersheba la. Yange ure kpishi je ‘a tôm ér ma un kpe.’ Ka nyi yange i na ve lu un nahana? Eliya kpa yange lu or u yinan, “lu or di inja i môm a vese tsô.” (Yak. 5:17) Alaghga  yange ishima nyian un tsung shi vôr kpaa. Ikyav tese ér alaghga Eliya lu henen ér iniôngon na i samber a mcivir u mimi la cii saa ishe, ngi wasen kwagh môm ken Iserael ga shi ka un tswen un lu masen civir Yehova ye. (1 Utor 18:3, 4, 13; 19:10, 14) Alaghga gbenda u profeti u jighjigh ne er kwagh la ua kpiligh se iyol. Kpa Yehova yô, kav er lu Eliya ken ishima la.

⁶ Yehova yange zôhô a Eliya sha ci u pase er ishima lu un la yum ga. A wase Eliya hide zua a agee. (1 Utor 19:5-7) Shighe kar yô, Yehova hide wase Eliya u sôron mnenge na la sha gbenda u kundu kundu, sha u tesen un tahav nav. Yehova maa kaa a na ér ior shi her ken Iserael 7,000 mba ve vende u civir Baal yô. (1 Utor 19:11-18) Yehova yange tese Eliya akav ne sha u wasen Eliya u kaven er a doo un ishima yô.

7. Gbenda u Yehova wase Eliya la ua fatyô taver se ishima nena?

⁷ U ngu nôngon a kwagh u a ne ishima i lu nyian we yôô? Er se fe ser Yehova yange kav er lu Eliya ken ishima yô, ka kwagh u surun se ishima kpishi! Kwagh la wase se u kaven je ér Yehova fe akaa a nyianshima a se lu nôngon a mi la. A fa agee a ase kua kwagh u una hemba se kpaa, shi fe kwagh u se lu henen je kpaa, kua er ishima i lu se ker yô. (Ps. 103:14; 139:3, 4) Aluer se dondo ikyav i Eliya la sha u suur sha Yehova yô, Yehova una wase se u nôngon a mbamzeyol mba vea fatyô u nan se ishimanyian la.—Ps. 55:22.

8. Yehova una wase u u nôngon a ishimanyian nena?

⁸ Ishima ka ia nyian we yô, u hemban henen kwagh yemen gondo, maa iyol i gba kpen we. Zum u kwagh a er nahan yô, umbur wer Yehova una wase u u nôngon a ishimanyian la. Kpa una wase u nena? Yehova kaa ér u pase un zayol wou. Shi una ungwa mliam ou, una wase u kpaa. (Ps. 5:3; 1 Pet. 5:7) Nahan eren msen hen Yehova sha kwagh u mbamzeyol ou hanma shighe. Una lam a we jighilii er yange lam a Eliya nahan ga, kpa una lam a we ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la kua sha ikyev i nongo na. Akaa a u ôr ken Bibilo la aa fatyô u surun we ishima shi nan we ishimaverenkeghen. Kpa ka cii la ga, anmgbianev mba nomso man mba kasev kpaa vea fatyô u taver we ishima.—Rom. 15:4; Heb. 10:24, 25.

9. Ijende i mimi ia fatyô u wasen se nena?

⁹ Yehova yange kaa a Eliya ér a pande tom a na Elisha, nahan Elisha lu un ikyartom u injaa kpen kpen. Elisha yange una wase Eliya u wan ishima je ka u henen a hen ga. Se kpa zum u se er ijende yase i mimi zayol wase yô, nana fatyô u wasen se sha er se wa ishima a kwagh u a lu nan se ishimanyian la yô. (2 Utor 2:2; Anz. 17:17) Aluer u nenge wer u ngu a or môm u u fatyô u ôron nan akaa a ou a sôngo sôngo ga yô, sôn Yehova a wase u, sha er u zua a Orkristu u nan vie ken jijingi, u nana fatyô u taver we ishima yô.

10. Kwagh u Eliya la na se fa ser nyi, man ityendezwa i ken Yesaia 40:28, 29 la, ia wase se nena?

¹⁰ Yehova yange wase Eliya u nôngon a ishimanyian na la, nahan Eliya za hemen u eren un tom sha mimi anyom imôngo. Kwagh u Eliya la na se fa je ser, se kpa Yehova una kende se ga. Adooga ashighe agen se tagher a akaa a nyian se ishima a a na se vôr shi se ure yô. Nahan kpa, aluer se suur sha Yehova yô, una na se agee sha er se za hemen u civir un her yô.—Ôr Yesaia 40:28, 29.

11-13. Ngise ishima nyian iorov mbagenev utar mba civir Aôndo nena?

¹¹ Bibilo shi ôr kwagh u ior mbagen kpaa mba yange ve tagher a akaa a nyian ve ishima tsung yô. Ikyav i tesen yô, Hana yange mar ga, nahan kwagh la a na ishima i vihi un kpishi shi  wuhe na a zer kaan un tar. (1 Sam. 1:2, 6) Ishimanyian i Hana la yange i na un ishimavihin tsung, je yô, vaa shi venda u yan kwagh kpaa.—1 Sam. 1:7, 10.

¹² Ashighe agen Tor Davidi a ure kpishi sha ci u ishimanyian. Hen ase sha mbamzeyol mba yange tagher a mi la. Yange ure kpishi sha ci u ishima lu nan un ibo sha akaabo a yange er yô. (Ps. 40:12) Abesalom, wan na u ishima ishima mough hendan a na zan zan, Abesalom za hingir u kpen. (2 Sam. 15:13, 14; 18:33) Shi ijende i Davidi i sôngo sôngo i tee un. (2 Sam. 16:23–17:2; Ps. 55:12-14) Upasalmi kpishi mba Davidi nger la, ve pase er yange iyol kpe un la kua er mayange gba uwer u suur sha Yehova ga yô.—Ps. 38:5-10; 94:17-19.

¹³ Shighe ugen la di orpasalmi ugen la hii u tômon uma u aferaior. Alaghga orpasalmi ne lu wan u Orlevi ugen u i yilan un ér Asav la, shi er tom “ken icighanjiir u Aôndo” kpaa. Yange ishima za orpasalmi ne iyol kpishi, nahan kwagh la na yô, ure shi mlu na lu kuman un ga. Kwagh ne yange za zan zan je yô, va hii u nengen ér averen a or ka nana civir Yehova ve nan zua a mi la kuma ga.—Ps. 73:2-5, 7, 12-14, 16, 17, 21.

14-15. Ka nyi se hen ken iorov utar mba Bibilo i er kwagh ve la sha kwagh u keren iwasen hen Yehova?

¹⁴ Iorov mba civir Yehova utar mba se sember teren ne cii yange ve suur sha Na ér a wase ve. Yange ve er msen hen Yehova ve ôr un akaa a lu zan ve iyol la. Ve ôr un atôakyaa a a na ve ishima nyian ve la gbar gbar. Shi ve de u zan hen ijiir i civir Yehova ga.—1 Sam. 1:9, 10; Ps. 55:22; 73:17; 122:1.

¹⁵ Yehova yange wase ve cii sha mhôôn. Hana yange zua a bem u ken ishima. (1 Sam. 1:18) Davidi nger ér: “Atsan a orperapera ngee, kpa  TER ka A dugh nan ken a cii.” (Ps. 34:19) Shi orpasalmi la kpa yange nenge ér Yehova ‘kôr un sha uwegh nagh ku yanegh,’ inja na yô, a wa un kwagh sha dooshima. A wa icam ér: “Kpa mo yô, doom u mgbôghom a Aôndo; m gema Ter AÔNDO hingir mo ijiir yam i yeren ker.” (Ps. 73:23, 24, 28) Ka nyi se hen ken akav nee? Ashighe agen se lu a mbamzeyol kpishi mba vea na ishima a nyian se yô. Kpa se fatyô u nôngon a ve, aluer se gbidye kwar sha gbenda u Yehova a wase mbagenev la. Heela tseegh ga, aluer se suur sha na ken msen shi se mba ungwan imo na sha u eren kwagh u a kaa ér se er la yô, kwagh la una wase se.—Ps. 143:1, 4-8.

16-17. (a) Er nan ve i gbe u se palegh Yehova kua mbacivir un ga? (b) Se er nan ve ishima ia hide a taver se?

¹⁶ Kwagh u iorov utar mba Bibilo i er kwagh ve la shi tese se kwagh u injaa ugen kpaa; gba u se palegh Yehova kua ior nav ga. (Anz. 18:1) Kwase ugen u i yer iti na ér Nancy, u nom na yange undu un, nahan kwagh la va un a ican tsung yô, kaa ér: “Ayange agen je yô, yange m soo u nengen a or sha ashe am shin lamen a or tsô kpaa ga. Nahan kpa, er m lu palegh ior yô, m lu hemban uren cii.” Kpa Nancy va keren igbenda i una wase ior mbagen mba ve lu tagher a mbamzeyol yô, mlu na gema. A kaa ér:  “Yange m kegh ato m ungwa er mbagen ve lu ôron mbamzeyol vev yô. Nahan kunya ka ua kôron mo a ve yô, m hemba veren ishima sha mbamzeyol vev, m kera ver ishima sha kwagh wam kua mbamzeyol av ga.”

¹⁷ Se fatyô u hiden zuan a agee sha u zan mbamkombo mba tiônnongo. Ka sea za mbamkombo yô, se seer nan Yehova ian i lun or u ‘wasen, man u surun se ishima.’ (Ps. 86:17) Ka sea za mbamkombo yô, ngu a taver se sha icighan jijingi na kua Mkaanem nam man sha ikyev i ior nav. Heela tseegh ga, ka sea za mbamkombo yô, se zua a ian i “taver ayol a ase asema.” (Rom. 1:11, 12, NW) Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Sophia yô, kaa ér: “Ka Yehova man anmgbianev ve lu wasen mo u wan ishima ye. Mbamkombo asev hemba mban mo tamen kwagh cii. Shi m nenge yô, ka mea duen kwaghpasen nduuluu shi mea eren akaa vea tiônnongo wam yô, m hemba lun a agee a nôngon a ishimanyian yam.”

18. Aluer iyol kpe se yô, ka nyi Yehova una fatyô u nan se?

¹⁸ Shighe u iyol i kpe se yô, se umbur nen er Yehova a tôndo zwa u va been a akaa a nan se ishimanyian la ken hemen yô, shi se umbur nen ser ngu wasen se u wan ishima hegen ne je kpaa. Ngu a wase se u lun “a isharen kua tahav” sha er se hemba iyolkpen shi se fa ser kwagh hemba se ga yô.—Fil. 2:13.

19. Ka vangertiôr u nyi Mbaromanu 8:37-39 a ne se?

¹⁹ Ôr Mbaromanu 8:37-39. Apostoli Paulu pase se wang ér, kwaghmôm ngu u una fatyô u paven se a dooshima u Aôndo ga. Se er nan ve se wase anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu nôngon a ishimanyian laa? Ngeren u a dondo ne una time sha igbenda i se fatyô u dondon ikyav i Yehova sha u zungwen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mhôônom shi suen ve zum u ishima i lu nyian ve yô.