1. Er i pase ken Mbakolose 2:4, 8 nahan, Satan ngu a nôngo ér una gema mhen wase nena?

SATAN soo ér se gema ijime a Yehova. Ngu a nôngo ér una gema a mhen wase sha u kuren awashima na ne, inja na yô, ka a soo ér una nôngo yô, se henen kwagh er un soo la. Ngu a nôngo ér una mee se sha akaa a a saren se la sha er se dondo un yô.—Ôr Mbakolose 2:4, 8.

2-3. (a) Er nan i doo u se ver ishima sha icintan i ken Mbakolose 2:8 laa? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Nahan mimi je, aluer se wa ikyo ga yô, Satan una tsume a vesee? Een, una fatyô! Umbur wer, icintan i Paulu i ken Mbakolose 2:8 la, yange nger lu hen mbananjighjighga ze. Yange nger lu hen Mbakristu mba i tsegh ve sha icighan jijingi yô. (Kol. 1:2, 5) Lu u Mbakristu mbara vea kôr ityough ga yô, a tsume a ve, man sha ayange ase ne je yô hemba vihin. (1 Kor. 10:12) Sha ci u nyi? I daa Satan i gbihi shin tar ne hegen, man a kange ishima ér una tsume a ior mba ve lu civir Aôndo sha mimi la. (Mpa. 12:9, 12, 17) Bee kera yô, se mba ken ayange a masejime shi udangmbaiorov man mbatsughunior mba hemban “vihin a vihi kwagh.”—2 Tim. 3:1, 13.

³ Se lu timen fan er Satan ngu a er tom a “atseregh a gbilinigh” sha er una nôngo a gema mhen wase la ken ngeren ne. Shi se lu timen fan igbenda itiar i ngu a er “ayom” a na ne yô. (Ef. 6:11) Maa ken ngeren u dondon la di, se time se fa er se fatyô u been a mbamhen mba bov mba alaghga ayom a na la a ne se hingir u lun a mi la. Kpa hiihii yô, de se  hii timen fan gbenda u Satan yange tsume a Mbaiserael shighe u ve nyôr ken Tar u Ityendezwa la kua kwagh u se fatyô u henen ker yô.

4-6. Er i pase ken Duteronomi 11:10-15 nahan, shighe u Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa la gba u vea gema eren tom sule nena?

⁴ Satan yange mee Mbaiserael sha ayom ér ve civir eev. Yange er kwagh ne nena? Yange fa je ér kwagh gba ve sha kwaghyan, nahan a nôngo ér una mee ve sha ikyaa i kwaghyan ve er ishima na. Shighe u Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa la, gba u vea gema gbenda u ve eren tom sule la. Shighe u ve lu ken Igipiti la, ve kese mngerem shin Ifi u Nil ve ur ishule ve a mi. Kpa ken Tar u Ityendezwa la yô, ifi u zegenan lu ga, nahan gba u saa ura a nôô shi avure a gba ve vea er tom sule ye. (Ôr Duteronomi 11:10-15; Yes. 18:4, 5) Sha nahan yô, yange gba u Mbaiserael vea hen igbenda i he i eren tom sule. Kwagh ne lu tom u zange ga, sha ci u ve kpishi mba ve lu a mfe sha kwagh u tom sule la cii kpe ken taaikyôngo.

⁵ Yehova yange pase ior nav ér mlu ve gema. Been yô, a ta ve icin. A kaa a ve ér: “Ver nen ishima sha ayol a en sha er i̱ de bum ne er né kaha né hingir u eren mbaaôndo mbagenev tom, guren civir ve, ga.” (Dut. 11:16, 17) U ungwa icintan la fese yô, alaghga u nenge wer i zua sha kwagh u tom sule ga. Nahan er nan ve Yehova ta ior nav icin sha kwagh u civir mbaaôndo mbaaiev zum u lu ôron ve kwagh u henen igbenda i he i eren tom sule laa?

⁶ Yehova yange fa je er a sar Mbaiserael u henen igbenda i eren tom sule hen akuraior a fan Aôndo ga a a kase ve la. Ka mimi  akuraior ne hemba fan tom sule hen haregh la a Mbaiserael, sha nahan yô, lu u ior mba Aôndo vea fatyô u henen akaa a injaa hen ve, nahan kpa yange gba u vea wa ikyo ga yô, a fatyô u tsumen a ve. Mbasulev mba ken Kanaan mbara civir Baal nahan lu kwagh u ve na jighjigh a mi je la. Yange ve nenge ér ka Baal a lu a kwavaôndo shi a ne ura kpaa ye. Yehova yange soo ér i tsugh ior nav ve na jighjigh a mbaaie mbara ga. Nahan kpa Mbaiserael gema tsua u icivir Baal; ve er kwagh ne acin imôngo je. (Num. 25:3, 5; Mbaj. 2:13; 1 Utor 18:18) Nenge ase er Satan yange kôr Mbaiserael ikpan, ve hingir u eren ishima na yô.

7. Shighe u Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa la ka nyi yange ve tagher a mi i karen jighjigh ve?

⁷ Gbenda u hiihii u Satan er tom a mi yô, lu isharen i Mbaiserael lu a mi ér ura ma u nôô la, man isharen ne lu ase i bo ga je. Hii ken mbee u uwer u Aipor zan zan Setemba cii ura nôôn ken Tar u Ityendezwa kpishi ga. Ashighe kpishi yange ura u hii u nôôn er ken uwer u Oktoba nahan, man cii ve iyiav vev mbi doo shi i kpe ve iyol yô, i gba u saa ura ua nôô. Satan maa bume Mbaiserael, ve hen ér cii man i kpe ve iyol yô, saa vea hen u dondon aeren a akuraior a fan Aôndo ga a a wa ndor a ve la. Yange akuraior ne na jighjigh ér akaa agen nga a ka i gba u vea er ve mbaaôndo vev vea nôô ura yô. Mba yange ve na Yehova jighjigh ga yô, ve hen ér ka cii gbenda u a kar ve icegh kia za shighe gôgônan ga je la. Sha nahan yô, ve nyôr iyol u eren akaa sha ci u icivir i Baal.

8. Ka gbenda u sha uhar u nyi Satan yange kôr Mbaiserael sha mi? Ta iwanger.

⁸ Gbenda u sha uhar u Satan yange kar sha mi u kôron Mbaiserael yô, lu asaren a ijimbagh. Akuraior a fan Aôndo ga la yange civir mbaaôndo vev sha u eren akaa a ijimbagh a ndôhôrshima kpishi. Mcivir ve u ijimbagh ne yange kua idya i nomso man kasev mba ken ayou a akombo ne eren la. Kwagh u nomso yaven a nomso man kasev yaven a kasev kua aeren a ijimbagh agen la cii ior mba civir akombo mban nengen ér ka kwaghbo ga! (Dut. 23:17, 18; 1 Utor 14:24) Akuraior a civir akombo ne yange na jighjigh ér akaa a ve eren ne ka a na yô, mbaaôndo vev mbara ve na inya i doo iyiav. Mbaiserael kpishi aeren a ijimbagh a akuraior a civir akombo ne yange doo ve, nahan ve kpa kwagh la na ve yem civir mbaaôndo mbaaiev. Jighilii yô, Satan yange kôr ve ikpan.

9. Er Hosea 2:16, 17 a tese nahan, Satan yange na Mbaiserael hungur or u Yehova a lu jim la nena?

⁹ Satan shi yange er tom a gbenda u sha utar kpaa. Yange na Mbaiserael hungur or u Yehova a lu jim yô. Sha ayange a profeti Yeremia la, Yehova kaa ér uprofeti mbaaiev mbara na yô, iti Na hungur ior Nav “sha ci u Baal.” (Yer. 23:27) Ka inja er ior mba Aôndo yange ve de u yilan iti i Yehova ve gema yilan un ér Baal nahan, man inja i Baal ér “Or u Kwagh” shin “Ter.” Kwagh ne yange na yô, Mbaiserael kera fa mkposo u Yehova man Baal ga, nahan hingir ve zange u nungwan akaa a hôngorough a civir Baal la vea mcivir u Yehova.—Ôr Hosea 2:16, 17.

10. Ka igbenda i nyi Satan a lu eren tom a mi nyiana?

¹⁰ Nyian ne kpa Satan ngu eren tom a igbenda la her, kwagh kaha ga. Ngu a kôr ior ikpan sha asaren a ve a sha gbaaôndo la, shi ngu samber a ijimba i eren shi ngu a na ior ve hungur a gbenda u Yehova a nengen akaa ne  la. De se hii timen fan er Satan ngu a na ior ve hungur a mnenge u Yehova yô.

11. Satan na yô, ior kera fa kwagh u Yehova wang ga nena?

¹¹ Satan ngu a na ior ve hungur or u Yehova a lu jim la. Yange mbaapostoli mba Yesu mba kpen kera cii yô, ior mbagen mba ve senge ér mba Mbakristu yô hii u samber a atesen a aiegh. (Aer. 20:29, 30; 2 Tes. 2:3) Mbavendan mimi mban yange ve na ior kera fa Aôndo u mimi la tsembelee ga. Ikyav i tesen yô, yange ve dugh iti i Aôndo ken Ubibilo vev, ve gema ngeren atiatom er “Ter” nahan. Er ve dugh iti i Aôndo kpôô kpôô ve gema ve nger atiatom er “Ter” nahan yô, taver ior mba ôron Bibilo kpishi u fan mkposo u Yehova man “uter” mbagen mba i ôr kwagh ve ken Ruamabera la. (1 Kor. 8:5) Yange ve er tom a ititom i “Ter” la u ôron kwagh u Yehova man Yesu cii, nahan taver ior u kaven ér Yehova ngu kposo a Wan na. (Yoh. 17:3) Kwaghnzughul ne yange na ityesen i Aôndo utar ken Aôndo môm la seer wan amishe, man ityesen la ngi ken Bibilo ga. Sha nahan yô, mbagenev nenge ér se tsa kpa se fa Aôndo ga. Nenge imba ie la sha wono!—Aer. 17:27.

12. Ka nyi kwaghaôndo u aiegh a samber a mi, man er Mbaromanu 1:28-31 a pase nahan, kwagh la gema va a nyi?

¹² Satan ngu a mee ior sha asaren a ijimbagh. Sha ayange a Mbaiserael la, Satan er tom a mcivir u aiegh u samber a ijimba i eren. Nyian kpa ngu eren nahan. Kwaghaôndo u aiegh lumun a ijimba i eren shi ngu samber a ieren i ijimbagh kpaa. Kwagh ne na yô, ior kpishi mba ve senge ér mba civir Aôndo kpa de u dondon atindi a na a sha kwagh u aeren a wang la. Apostoli Paulu yange ôr kwagh u a dugh ken ieren ne la ken washika u nger hen Mbaromanu la. (Ôr Mbaromanu 1:28-31.) “Akaa a lun sha mi ga” la wa aeren a ijimbagh cii ker kua kwagh u nomso yaven a ayol a ve shin kasev yaven a kasev la kpaa. (Rom. 1:24-27, 32; Mpa. 2:20) Sha mimi yô, doo u se dondon akaa a Bibilo i tese wang la!

13. Ka ayom agen a nyi Satan a eren tom a mi?

¹³ Satan ngu a mee ior sha asaren a ve a sha gbaaôndo la. Sha gbaaôndo je, ka i sar se u henen u eren akaa sha er se zuan a kwagh u nengen sha iyol yase kua tsombor wase yô. (1 Tim. 5:8) Ashighe kpishi ka se za makeranta, se za hen kwagh kpoghuloo ve se zua  a mfe la ye. Nahan kpa gba u se wa ikyo. Imakeranta i ken ityar kpishi ngi tesen mbayevmakeranta akaa a vea fa u eren la tseegh ga, ka i tese ve kwaghfan u taregh kpaa. Ka i tese mbayev ér ve de ne jighjigh ér Aôndo ngu ga, shi ve de ne Bibilo icivir kpaa ga. Ka i kaa a ve ér ityesen i akaa cii gba duen tsô la, ka ityesen i ior mbafankwagh ve lumun a mi yô. (Rom. 1:21-23) Atesen angara nahan hendan a “kwaghfan u Aôndo.”—1 Kor. 1:19-21; 3:18-20.

14. Kwaghfan u uumace la tesen ior nyi?

¹⁴ Kwaghfan u uumace la hendan a atindi Yehova a perapera shi ngu a hure a kera kuaa je kpaa. Ne or nan um ityamegh ki jijingi u Aôndo la ga, kpa ngu a maa “aeren a iyolough” ken or. (Gal. 5:19-23) Kwaghfan u uumace ne ngu a na ior ve hingir u moron iyol shi wan igbongor, nahan maa ve hingir “mbawan ayol a ve ikyo tseegh.” (2 Tim. 3:2-4) Aeren ne kaha kposo a ieren i lun ishima legh legh shi hiden a iyol ijime i Aôndo a soo ér mbacivir un ve lu a mi la. (2 Sam. 22:28) Mbakristu mbagen mba ve ze yunivasiti yô, de kwaghfan u uumace ne nyôr ve ken ityough; er ma ve lu a mhen u Aôndo yô, ve ngohol mhen u taregh la. De se nenge ikyav i môm i tesen kwagh u una fatyô u eren se aluer se ungwa icintan ne ga yô.

15-16. Ka nyi u hen ken kwagh u anmgbian u kwase laa?

¹⁵ Anmgbian u kwase ugen u a er tom u pasen kwagh hanma shighe i kom anyom 15 yô, kaa ér: “Er m er batisema, m lu Orshiada yô, yange m ungwa akaabo a a lu ken yunivasiti i zan la shi m ôr ken ityakerada kpaa, nahan kpa kwagh gbam sha mi ga. M hen mer  kwaghwan la ngu sha ci wam ga.” Nahan ka mbamtaver mba nyi va hingir u tagher a mi? A kaa ér: “Kwaghhenen wam u ken makeranta la yange yam shighe kpishi shi i tumen iyol, m kera luun a shighe u eren msen hen Yehova gôgônan er m vanden eren nahan ga, shi m vôr kpishi nahan kera maan mo iyol u lamen a mbagen sha akaa a ken Bibilo ga, shi m kera waan iyol sha mbamkombo tsembelee ga sha ci u m vôr kpishi. Kwagh er doo yô, yange m va kaven er yunivasiti i zan i m za uve ityough ker la i lu vihin ikyaryan yam vea Yehova yô, m fa je mer gba u me de. Man ka kwagh u yange m er je la.”

¹⁶ Anmgbian u kwase ne yange za Yunivasiti nahan, kwagh la bende a mhen na nena? A kaa ér: “Kunya kôrom a iyol yam kpishi sha ci u kwagh u m tsua u henen la yange tesem u puun mbagen shin veren ishima sha mbamshi vev, hemban je yô anmgbianev mba nomso man mba kasev, shi m ver ishima mer ve er kwagh i hemba er vea fatyô la shi m lu paleghaa a ve. Yange shighe kar gôgônan cii ve m kôrcio u dughun mhen la ken mo sha ye. Kwagh ne tesem er i lu kwaghbo u vendan icin i Ter wase u sha a te se sha ikyev i nongo na la yô. Yehova yange fam hemba er m fa iyol yam la. Yange mea fe yô, ma m ungwa icintan na la!”

17. (a) Ka nyi i doo u se kange ishima u erene? (b) Ka nyi se time sha mi ken ngeren u a dondo nee?

¹⁷ Kange ishima wer mayange u de wer i kôr u i yem a mi “sha kwaghfan shin sha atseregh a gbilinigh” a tar u Satan ne ga. Mayange de lumun wer Satan a bume u ga. (1 Kor. 3:18; 2 Kor. 2:11) Mayange de deen wer a na u u hungur or u Yehova a lu kua gbenda u a soo ér i civir un la ga. Dondon atindi a Yehova a we sha kwagh u aeren a wang la. Satan a de tsughun we ér u venda kwaghwan u Yehova ga. Kpa aluer u nenge wer gbenda u tar ne u henen kwagh la vande benden a we yô, ka nyi i doo u u ere? Ngeren u a dondo ne una tese se er Mkaanem ma Aôndo ma a wase se u geman mbamhen shin aeren a lun er “ayou a taver tsung nahan” la yô.—2 Kor. 10:4, 5, NW.