Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

‘Ker Nen Yehova Kua Agee A Na Kpaa’

‘Ker Nen Yehova Kua Agee A Na Kpaa’

‘Ker Nen Yehova Kua Agee A Na Kpaa’

“Ashe a TER nga jingen sha akaa a sha won cii, sha u Una pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a Na yô.”—2 KRONIKU 16:9.

1. Kanyi i lu tahava, man uumace yar tom a tahav nena?

 TAHAV mbú a fatyô u lun sha akaa kpishi, anza er u̱ lun a kwagh sha ikyev shin teman tor shin teven ior mbagenev nahan; ka agee a eren kwagh shin nan sha u kwagh a̱ er; ka gbon gbon u iyolough (tahav); shin ishima i eren kwagh. Gwaikyaa u uumace ve er sha gbaa u myar u yaren tom a tahav cii ka u dedoo ga. Orvesen Acton, Or u timen sha akaa a mbayiase ngur ôron kwagh u tahav mbù mbú lu sha ikyev i mbapativ la yô, a kaa wener: “Tahav mbú vihin or man tahav mbù or lu a mi í gande di yô mbu gem mbu saan nan a saa ishe kuaa.” Ayange a ainge ne mgbough a akav a tesen mimi u kwaghôron u Orvesen Acton la. “Shighe u or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican” man i gbe je ka ke’ derianyom u sha 20 la kwagh ne hemba lun nahan cii ye. (Orpasenkwagh 8:9) Udangmbaiorov mbahemen tar, mba tahav jimin cii mbu lu ve sha ikyev la ve nzughul akaa je tume inya shi ve wua iorov umiliôn imôngo kpaa. Tahav mbu mbu har sha dooshima man kwaghfan man ijirôron i mimi ga yô ka mbu bough.

2. Pase e̱r anza a Aôndo agenegh a benden a myar u Yehova a yaren tom a tahav nav la.

2 Aôndo ti yaren tom a tahav nav sha gbenda u dedoo hanma shighe cii, ngu er uumace mbagenev kpishi nahan ga. “Ashe a TER nga jingen sha akaa a sha won cii, sha u Una pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a na yô.” (2 Kroniku 16:9) Yehova ka a yar tom a̱ tahav nav sha tindi. Ishimawan hila kôr Aôndo num u timin mbaaferev sha u nan ve ian i ve̱ gema asema yô. Ka sha dooshima je ka a er iyange i̱ due i̱ ta sha ior anza kposo kposo ye—mbaperapera kua mbaaferev cii. Ijirôron i mimi ia va mase nan un u yaren tom a ikyumen utaha na la sha u vihin agee a un u a lu a tahav mbu kuugh la kera, ka Satan Diabolo je la.—Mateu 5:44, 45; Mbaheberu 2:14; 2 Peteru 3:9.

3. Er nan tahav mbu Aôndo uhembanagee la mbu lu ityôkyaa i i gbe u se suur sha ana?

3 Ityokyaa i môm i se lu a vangertiôr sha TER wase u sha shi se suur sha a na yô ka sha ci u tahav nav mbu kpilighyol mbula—mbu kua uityendezwa nav man mkor u a kuran se la cii keregh. Zum u wanye u kiriki nan ker ter u nan uwegh he’ atô u ior mba nan kav ishigh vev ga yô, ka nan fa je er kwagh á e̱r nan ga, gadia ka nan fa di tsô er ter u nan una de ér ma kwaghbo a̱ va ikyua a nan ga. Kape kwagh u Ter wase u sha u a “lu a agee a yiman” la kpa a lu la, una kura se sha ikyev i hanma kwagh u i lu u una bula se cii aluer se tôô sha angahar a na yô. (Yesaia 63:1; Mika 6:8) E̱r Yehova a lu Ter u fan kwagh yô, ka a kure uityendezwa nav hanma shighe. Tahav nav mbu lun a ikighir ga la gema ka ibumun he’ a vese ér ‘ikyôr ia lagh kwaghôron na sha kwagh u a tindi un er a er yô.’—Yesaia 55:11; Titu 1:2.

4, 5. (a) Kanyi yange i̱ er zum u Tor Asa suur sha Yehova a ishima i môm laa? (b) Aluer se har sha iwasen i orumace sha u been a mbamzeyol asev yô, kanyi ia ere?

4 Er nan i lu hange hange u se ver ishima sha e̱r mkor u Ter u sha a kuran se la a̱ de karen se mayange ga? Ityôkyaa yô, ka sha ci u mbamlu mbagenev vea fatyô u nenger se shi nan se u hungur a ijiir i mkpeyol wase u mimi a dugh jim la. Nenge ikyav sha Tor Asa, or u yange vanden suur sha Yehova ke’ uma na jimin cii la. Sha ayange a Asa tema tor cii, ikyumutya i ageegh i Etiopia i kuman iorov miliôn môm va ta ityav sha Yuda. Yange Asa kaven e̱r mbaihyomov nav ve hembe lun a ikyav mbi utyaav a na yô, Asa maa er msen nahan ér: “TERE, ma orwasen u nana nyôr hen atô u or u ageegh vea isheeror nan ngu ga, saa We; wase se TERE, Aôndo wase, gadia se mba suur sha a We, man ka ken iti You kpaa se ve ityav hen ikpelaior ne ye. TERE, ka We U lu Aôndo wase ye; or a̱ de hembe ga, saa We tseegh.” (2 Kroniku 14:11) Yehova yange ungwa msen u Asa nahan a wase un u hemban ityav mbira a iyol nyoon shio.

5 Nahan cii kpa Asa eren tom sha gbashima anyom nga karen imôngo yô, vangertiôr u yange lu a mi sha tahav mbu Yehova mbu myom la pande kehelee je. Sha u nôngon er una yange m-àngèr u yange tartor u ya u Iserael ú sha ityoughkitaregh la lu anger un la yô, a gema a ker iwasen he’ Shiria. (2 Kroniku 16:1-3) Shin er ngyatu i Asa yange na Tor Benhada u Shiria la fatyô u yangen num u Mbaiserael lu suen a Yuda la ga nahan kpaa, ikyuryan na i yange ya vea Shiria la tese ér ngu a vangertiôr sha Yehova ga. Profeti Hanani pine un wang nahan ér: “Mbakushi man Mbalibie ve lu zegeikum i akekeautya man mbaanyinyav kpishi dumbur je gaa? Nahan kpaa er u suur sha TER yô, A na ve sha ikev you.” (2 Kroniku 16:7, 8) Nahan cii kpa, Asa venda kwaghwan ne. (2 Kroniku16:9-12) Zum u se tagher ishigh a mbamzeyol yô, de se har nen sha iwasen i uumace ga. Kpa, de se lu nen a vangertiôr he’ Aôndo, gadia u suur sha tahav mbu iorov la una va se ahenge kpee.—Pasalmi 146:3-5.

Ker Tahav Mbu Yehova A Ne La

6. Er nan i gbe u se “Ker . . . TER kua agee a Na”?

6 Yehova una fatyô u nan mbacivir un tahav shi kuran ve kpaa. Bibilo tev se er se “ker . . . TER kua agee a Na.” (Pasalmi 105:4) Sha ci u nyi? Sha ci u zum u se er akaa sha agee a Aôndo yô, se yar tom a tahav asev mbula sha u wasen a wase mbagenev, kpa a kera lu u bulan ve a bula ga. Ijiir igen i se zua a ikyav i doon kuman sha i Yesu Kristu la i môm kpa ngi ga, un u yange er uivande kpishi sha “agee a TER” la. (Luka 5:17) Yesu yange ma gema ishima na cii ma har sha u hingir orinyar shi zan iti, shin lun tor u hemban agee cii. (Luka 4:5-7) Yange e̱r nahan ga, kpa de gema yar tom a tahav mbu Aôndo na un la sha u tsaase ior shi tesen ve shi wasen ve man shi been ve iangev kpaa. (Marku 7:37; Yohane 7:46) Nenge imba ikyav i dedoo i i gbe u se dondo la sha wono!

7. Zum u se er kwagh sha tahav asev ga kpa i lu sha agee a Aôndo yô, se mba tesen inja i dedoo i nyi?

7 U̱ seer yô, zum u se er akaa “sha agee a Aôndo A ne yô,” kwagh la una wase se u hiden a iyol ijime. (1 Peteru 4:11) Ior mba ve keren tahav sha ci ve la cii ka ve hingir u moron iyol. Or u ngise tese ikyav i kwagh ne yô lu Tor u Mbaashiria Esarhadon. Yange ta ihagh nahan ér: “M ngu a tahav, M hemba tahav cii, M ngu nomor, M gba ikyôr, M ngu a agee.” Kpa Yehova ti yô, a “sange akaa a a lu a agee ga ken tar . . . sha u heen akaa a a lu agee la.” Sha nahan yô, aluer Orkristu u mimi nan ta ihagh yô, ka ke’ Yehova je nan te ihagh ye, gadia nan fa e̱r hanma kwagh u nan er cii i lu sha tahav mbu nan ga yô. ‘U hiden a ayol a ase ijime sha er uwegh ku Aôndo ku ageegh kua lu sha a vese la’ una va se a iember i mimi.—1 Mbakorinte 1:26-31; 1 Peteru 5:6.

8. Kanyi i gbe u se vande eren hiihii sha u zuan a tahav mbu Yehova?

8 Se er nan ve se zua a agee he’ Aôndo? Hiihii yô, se sôn á ken msen. Yesu yange taver mbahenen nav ishima er Ter na una ná mba ve sen la cii icighan jijingi. (Luka 11:10-13) Nenge ase e̱r yange icighan jijingi iv mbahenen mba Kristu a tahav zum u ve tsua u eren ishima i Aôndo la yôô. Mayange ve ungwa mbahemenev mbaaduav mba yange ve wa ve tindi er ve de eren shiada sha kwagh u Yesu ga la ga. E̱r yange ve er msen a ishima ve i môm ér Yehova a wase ve yô, i ungwa msen ve la, nahan icighan jijingi na ve agee a̱ zan hemen a tom u pasen loho u dedoo a mciem shio.—Aerenakaa 4:19, 20, 29-31, 33.

9. Tér imbor i agee a ke’ jijingi i̱ sha uhar, shi na ma ikyav i tesen i̱ i̱ har sha Ruamabera yô sha u tesen tahav mbu iertom i imbor ne i lu a mi la.

9 Sha uhar yô, Bibilo ia fatyô u nan se agee a ke’ jijingi. (Mbaheberu 4:12) Ngise tahav mbu mkaanem ma Aôndo due tseer tseer sha ayange a Tor Yoshia la. Shin er yange Tor u tar u Yuda ne vande vihin ieev mbi mbafanaôndoga mbara lu civir la nahan kpaa, va zuan a ruamabera u Atindi a Yehova ke’ tempel abu yô, kwagh la maa mgbegha un u taver a taver ishima a tom na u wanger ijiir la cii. * Er Yoshia iyol na ôr Atindi la sha ato a ior mbara bee kera cii yô, ikyurior la jimin cii maa er ikyuryan vea Yehova, nahan mhendan u yange i hendan a mcivir u civir eev la hemba taver sha kwa har ne cii. Kwagh u dedoo gema due ke’ tomshiren u Yoshia la, gadia “sha ayange a a lu uma la cii, ve de u dondon TER, Aôndo u uter vev ga.”—2 Kroniku 34:33.

10. Gbenda u sha utar u se zua a agee he’ Yehova yô kanyi, man er nan ú lu hange hange?

10 Sha utar yô, ka se zua a agee hen Yehova ke’ tyemimôngo i Mbakristu. Paulu taver Mbakristu ishima ér ve zaan mbamkombo hanma shighe cii sha e̱r vea ‘taver ayol a ve asema u lun a dooshima man aeren a dedoo’ man vea waan kwagh ayol a ve kpaa yô. (Mbaheberu 10:24, 25) Zum u yange i dugh Peteru ke’ purusu kera sha ivande yô, a soo u lun vea anmgbianev nav, nahan maa a yem he’ ya u ngô u Yohane u i yilan er Marku la jighilii, ape yange “ior kohol heregh kpishi, lu eren msen” la. (Aerenakaa 12:12) Ve cii yange ma ve lu eren msen ke’ uya vev. Kpa ve tsua u kohol imôngo sha u eren msen shi taver ayol a ve asema sha ashighe a taver la. Ka za̱ zurum u Paulu una mase kuusu zende u icaa u yange ya ican tsung sha u zan ke’ tar u Roma la yô, a zua gbenda vea anmgbianev mbagenev ke’ Putioli shi mase va zuan gbenda vea anmgbianev mbagenev mba yange ve due sha u za keghen un gbenda la. Yange er nena? “Paulu nengen a ve [mba i mase teren ve mbara] yô, a sugh Aôndo, nahan ishima taver un.” (Aerenakaa 28:13-15) Ishima yange i̱ taver un sha mlu u yange lu imôngo vea mba ve lu Mbakristu a na ityô la. Se kpa ka se zua a agee ke’ mlu u lun imôngo vea mba ve lu Mbakristu a vese ityô mbara. Er se lu a ian man tahav mbu zuan imôngo ayol a ase ken igbar di tsô yô, ishima i̱ de tsughun se u zan sha gbenda u imbishi u zan ken uma la se tseegh ga cii.—Anzaakaa 18:1; Mateu 7:14.

11. Ter mbamlu mbagenev mba ka ve na ve ashighe agen kwagh a gbe sha “agee a hemban” la.

11 Se “taver nen ken Ter sha tahav mbu agee a Na” a uwer gban shio sha msen u eren hanma shighe shi timen ke’ Mkaanem ma Aôndo shi zuan vea mbananjighjigh a vese imôngo mbara kpaa. (Mbaefese 6:10) Kwagh gba hanma wase cii a ‘tahav mbu agee a Ter’ je ka u henen a hen ga. Vihi mbagenev iyol mimi man ka hemban gban a gba kera, shi mbagenev di yô iyolbeen kaa kwagh a ve je zua ga, shi mbagenev mba shin zungwen ku u ikyar ve i̱ ve lu a i̱ imôngo ica i gbe la kpaa. (Pasalmi 41:3) Mbagen taver ishima sha mtev u ikyar ve i̱ ke’ ivese i̱ tôvon ve a ican la. Mbamaren vea kav e̱r u eren tom u sha uwer shi nengen sha tsombor he’ shighe môm la i lu tom u kiriki ga yô, hemban je yô, mbamaren mba ve lu tswen mbara. Gba u agumaior a a lu Mbakristu la aa lu a agee sha u hendan a mkighir u mbakov ve kighir ve la man u vendan icimbiv mbi bov kua idya i eren kpaa. Or môm nana̱ de timbir u pinen Yehova ér a̱ na nan “agee a hemban la” sha u wan ishima a amba a mbamtaver mban nahan ga.—2 Mbakorinte 4:7.

“Ka A Na Or u Nan Ver La Agee”

12. Yehova ka a wase se ke’ tom u Mbakristu u pasen kwagh ne nena?

12 Heela tseegh ga, Yehova ne mbacivir un agee zum u ve lu eren tom u pasen kwagh yô. I nger ken kwaghôron u profeti u Yesaia nahan ér: “Ka A na or u nan ver la agee, man A seer or u nan taver ga la agee. . . . Mba ve veren ashe sha TER yô, vea hide a agee a ve her; vea kôndo sha sha akper er ugafa nahan; vea yevese, kpa vea vôr ga; vea zende, kpa iyol ia kpe ve ga.” (Yesaia 40:29-31) Apostoli Paulu kpa yange ngohol tahav mbu eren tom na u kwaghpasen la. Sha nahan yô, tom na u kwaghpasen la yange u kure sha inja. A nger hen Mbakristu mba ke’ Tesalonika nahan ér: “Ivangeli yase va her a ven, lu sha kwaghôron tseegh ga kpa lu sha agee man sha Icighan Jijingi” kpaa. (1 Mbatesalonika 1:5) Kwaghpasen na man kwaghtesen na cii lu a tahav mbu van a zege mgem ke’ uuma mba ior mba yange ve kegh ato a na la.

13. Kanyi yange i̱ taver Yeremia ishima u tilen dông shin e̱r yange tagher ishigh a̱ ahendan nahan kpaa?

13 Nahan cii kpa, zum u se tagher ishigh a akaa a nan se ishima i vôron he’ ningir wase—man i lu ijiir i se pasen kwagh heregh gbem anyom a kar imôngo je kpa i lu di asande tseegh a veren ato yô—a fa eren ga yô se hingir u gban uwer. Yeremia kpa kape yange iyol kpe un sha ahendan man ilyahan man ieren i kwagh–gbam-shami-ga, i̱ yange tagher ishigh a mi la je la. A kaa a iyol na wener: “Me kera ter [Aôndo] ga, me kera ôr kwagh ken iti Na kpaa ga.” Kpa a fatyô u huan ving ga. Loho na “hingir [un] ken ishima er usu u hian, u i cir u ken akuhe [na] yô.” (Yeremia 20:9) Kpa kanyi yange i̱ seer un tahav ken atô u uzayol mban ciili? Yeremia kaa ér: “TER ngu a mo er orageegh u cier iyol” nahan. (Yeremia 20:11) Ka mkav u yange Yeremia kav mluainja u̱ loho na u hange hange la man tom u Aôndo na un la yange na ve hingir u eren sha kwaghwan u Yehova yange wa un la ye.

Tahav mbù Bulan man Tahav mbù Sôron

14. (a) Ilyeghegh ki i yer ér nombor la kia tahav nan je? (b) Na akav a tesen e̱r nombor ka u fatyô u saan kwagh ishe yô.

14 Ka hanma tahav mbu se lu a mi cii mbu ve he’ Aôndo jighilii ga. U̱ tesen ikyav yô, nombor ngu a tahav mbu vihin kwagh vough e̱r shi u lu a tahav mbu sôron kwagh nahan. Solomon ta icin wener: “Ku kua uma mba ken tahav mbu nombor.” (Anzaakaa 18:21) Atam a yange gema ume sha iliam i kpuaa i Satan yange lam vea Ifa la tese e̱r mkaanem maa fatyô u vihin kwagh kèéng yô. (Genese 3:1-5; Yakobu 3:5) Se kpa kape se fatyô u nzughul kwagh kpishi sha nombor wase je la. U ôron kwagh geseghee sha mkehem ma wanyekwase nan kehe la una fatyô u nán nan u̱ hangen kwaghyan sha u nôngon ér naná pande mkehem. U zeren kaan a ikyar ou la una fatyô u paven ijende i ne ye ica i gbe la. Een, doo u wan nombor lijam.

15. Se er nan ve se yar tom a nombor wase sha u maan a maa shi sôron a sôr kwagh-a?

15 Nahan cii kpa, nombor ne ka u fatyô u maan shi yôhôl kwagh kpaa. Injakwagh i ke’ Bibilo kaa ér: “Orgen ka nan gba ôron kwagh gagh er mkuma u sanker yô, kpa nombor u orfankwagh yô, ngu ne mkpeyol.” (Anzaakaa 12:18) Mbakristu mba fan kwagh ka ve yar tom a tahav mbu nombor sha u surun asema a mbayinanasema man mba ku u er ve la kpaa. Mkaanem ma surun ishima ma á fatyô u taver ikyaior i i lu anyom pue kar a kar, í ilu nôngon ityav a mkighir u mbakov vev ve kighir ve la. Or u nombor u nan u heren a her ôron kwagh la nana fatyô u taver anmgbianev mbanomso man mbakasev mba ve ze gighir la asema sha u ve fa e̱r kwagh ve a gba nan ishima shi ve doo nan ishima kpaa yô. Mkaanem ma kundun iyol ma a fatyô u doon ior mba ve lu uange la sev. Kohol cii yô, se fatyô u yaren tom a nombor wase sha u pasen loho u ageegh u Tartor ne he’ mba ve kegh ato cii. Aluer se ver ishima sha mkaanem ma Aôndo yô, se lu a tahav mbu yôôn angwe u má. Bibilo kaa ér: “De nyum u eren kwagh u dedoo a mba ve kom un la ga, zum u u lu a tahav mbu eren un yô.”—Anzaakaa 3:27.

Gbenda u Yaren Tom a Tahav sha Inja

16, 17. Zum u mbatamen man mbamaren man noov man kasev ve ngur yaren tom a tahav mbu Aôndo a ne ve la yô, vea fatyô u kaven Yehova nena?

16 Shin er Yehova a lu uhembanagee nahan kpaa, ngu hemen tiônnongo sha dooshima. (1 Yohane 4:8) Mbakristu mbakuran mba ve nengen sha iyôngo i Aôndo sha dooshima shi ve kaven un la mba yaren tom a tahav vev sha inja aa u lahan a laha mbu shio. Sha kpôô yô, ka i gba u ashighe agen mbatamen vea ‘kôôm shi vea yangen shi vea waan kwagh kpaa,’ kpa ka ve er kwagh ne cii sha “ishima i wan tsung man sha ityesen kpaa.” (2 Timoteu 4:2) Nahan, hanma shighe yô, mbatamen ka ve shi timen sha mkaanem ma apostoli Peteru a nger he’ mbautahav mba ke’ tiônnongo nahan la ér: “Kura nen ikumuile i Aôndo i i lu hen ven la, er ka sha ci u Aôndo nahan, i̱ de lu er i kighir ne a kighir ga, kpa i̱ lu sha asema a en; i̱ de lu sha ci u mtsera u dang ga, kpa i̱ lu sha gbashima je; i̱ de lu er ne mba eren tahav sha kwagh u i we ne sha ikev ga, kpa lu nen ikumuile la ikav.”—1 Peteru 5:2, 3; 1 Mbatesalonika 2:7, 8.

17 Yehova shi na mbamaren kua noov cii tahav, man gba u ve̱ yar tom a tahav mbun sha u wasen shi yesen shi wan ior ikyo kpaa. (Mbaefese 5:22, 28-30; 6:4) Ikyav i Yesu tese er a fatyô u yaren tom a tahav tsema tsema sha gbenda u dooshima. Aluer tsaha kuma vough shi ngu sha inja yô, ônov vea kera yina asema ga. (Mbakolose 3:21) Shighe u nom u ken Kristu nan hemen sha dooshima man kwase di kpa nan ne hemen u nom u nan icivir aa u eren tom u Aôndo a ne nan la za̱ peren uwegh inya sha u hèndán a nom shin hemban nan ato ga yô, ivese ka i taver gbang.—Mbaefese 5:28, 33; 1 Peteru 3:7.

18. (a) Se hii nan ve se dondo ikyav i Yehova sha kwagh u hiden a iyugh yase ijime? (b) Kanyi i gbe u mba ve lu a tahav la vea shiishi ken asema a mba ve lu sha ikyev ve laa?

18 Mba ve lu a tahav he’ tsombor man ke’ tiônnongo la ve wá ikyô tsung je, hemban je yô sha gbaa u ishimanyoon la, gadia ishimanyoon i ve a mciem, ka lu dooshima ga. Profeti Nahum kaa ér: “TER we ishima, tahav Nav vese.” (Nahum 1:3; Mbakolose 3:19) U kôron iyugh yase dông la ka ikyav i utaha, kpa ieren i ngôôr nyoon ishima ga la tese ikyav i teregh. (Anzaakaa 16:32) Ke’ tsombor man ke’ tiônnongo cii, awashima ngu u shiishi dooshima ken asema—ka dooshima u Yehova a doo se ishima shi se doo ayol a ase ishima shi akaawan a dedoo a doo se ishima la je la. Dooshima ka kwagh u hemban maghen mzough taveraa cii shi hemban mgbeghan or sha u nana̱ er kwagh u a lu u shami la.—1 Mbakorinte 13:8, 13; Mbakolose 3:14.

19. Ka ishimataver i kundun iyol i nyi Yehova a ne se, man gba u se wa ikyo a kwagh ne nena?

19 U fan Yehova yô ka u kaven tahav nav. Yehova kaa sha zwa u Yesaia nahan ér: “U vande fan gaa? M-ongo kpaa, u ungwa gaa? TER ka Aôndo u tsôron je, Orgban u akighir a tar, gbe uwer ga, ver kpaa ga.” (Yesaia 40:28) Tahav mbu Yehova ka mbu been mayange ga. Aluer se suur sha iyol yase ga kpa se suur sha a na yô, una undu se ga. A wa se kwagh nahan ér: “De cie ga, gadia M ngu a we; De enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we, shi M wasen we, man M tuur we sha uwegh Agh ku yanegh ku yiman a yima la.” (Yesaia 41:10) Doo u se vengese mwe u a we se ikyo sha dooshima ne nena? De se yar nen tom a hanma tahav mbu Yehova a ne se cii sha u wasen shi maan a maa, di vough er Yesu kpa lu er nahan. Se wa nen nombor wase lijam sha e̱r ua sôron a sôr, ua bulan a bula ga yô. Shi de se lu nen per súàà ke’ jijingi, se tile nen dông sha jighjigh u nan, shi se taver nen iyol sha agee a̱ Orgban se Uhemban Cii, Yehova Aôndo.—1 Mbakorinte 16:13.

[Footnotes]

^ A̱ shi nan kpa a lu Mbayuda yange ve zua a kôpi u hiihii u Tindi u Mose, u yange i koso ke’ tempel uderimbaanyomov kar imôngo la ye.

[Study Questions]

[Picture on page 26]

Yesu yange yar tom a agee a Yehova sha u wasen mbagenev

[Pictures on page 28]

Aluer se ver ishima sha Mkaanem ma Aôndo yô, se lu̱ a tahav mbu yôôn má

U Fatyô u Pasen Kpa?

• Yehova ka a yar tom a tahav nav nena?

• Se fatyô u zuan a tahav he’ Yehova sha nyi igbenda?

• Gba u se yar tom a tahav mbu nombor wase nena?

• Tahav mbu Aôndo a ne la mbua lu se iveren nena?