Ishimaverenkeghen I Mnder U Shin Ku Ngi Aa Tahav
Ishimaverenkeghen I Mnder U Shin Ku Ngi Aa Tahav
“M de akaa cii . . . saam . . . sha u ma m fe [Yesu Kristu] man agee a mnder Na u shin ku” la yô.—MBAFILIPI 3:8-10.
1, 2. (a) Ken anyom a karen la, or u hemen adua ugen pase mnder u shin ku nena? (b) A nder ior shin ku inja nena?
KE’ MHII u kwavanyom u 1890 la, mba tôôn abaver due a ibaver i ityesen igen i kpilighyol i orhemen adua ugenegh ke’ gar u Brooklyn, New York, U.S.A. lu tesen yô. Or la kaa ér mnder u shin ku á lu u hiden kohol hanma kuhe man inyam i i kohol i hingir iyol i orumace la cii hiden nan í uma, shin aluer yange or la nana̱ kpe ku usu shin a̱ lu̱ ú aaikyôr shin inyamkyume a̱ kôr a kôr nan shin ikyom i nan ia hingir icigh ki doon iyiagh kpaa. Orpasenkwagh la sèngè ér sev mbu gen mbua av, ke’ atô u ahwa 24 nahan, ahumbe aa ile a akevaveegh man akaseaveegh man ikpándéangahar man ahôaveegh man akuhe man igbila man kwavyolough u ior mbakpenev umiliôn imôngo a hingir dìmìì. Alegh a iyolough ne aa lu kérèn alegh agenegh a iyol shon i môm la. Tsô maa uuma vea due sha aôndo kua ke’ hel vea va nyôr ke’ ayol a á nder á shin ku ne.
2 Mnder u shin ku u sha mhidi u hiden a alegh a iyolough a tse va nyôôso her la ka mhen u ikyoogh ga, shi orumace ngu a icôron uma kpaa ga. (Orpasenkwagh 9:5, 10; Esekiel 18:4) Kwagh gba Yehova, un u á lu Aôndo u mnder u shin ku la, u hiden kohol alegh a iyolough a yange or lu a mi sha hiihii la ga. Una fatyô u hiden eren ayol a he sha ci u mba a nder ve shin ku la. Yehova na Wan na Yesu Kristu tahav mbu nderen mbakpenev, nan ve ian i lun uma gbem sha won. (Yohane 5:26) Sha ityôkyaa ne yô Yesu yange kaa wener: “Mo M ngu mnder man uma kpaa; or u nana nam jighjigh yô, shin nana kpe kpaa, nana lu uma.” (Yohane 11:25, 26) Nenge imba ityendezwa i nan ishimataver ne sha wono! I̱ taver se ishima u wan ishima a ameen, shi tagher ishigh aa ku je kpaa er se lu Mbashiada mba Yehova mba jighjigh yô.
3. Er nan ve yange gba u Paulu una páà ityesen i mnder u shin ku iyolo?
3 Mnder u shin ku zua sha mhen u ior ve lu a mi ér uma kpen ga la ga—mhen shon u yange Plato, Orgrika u fankwagh tsula yange lu a mi la. Nahan kanyi yange i er zum u apostoli Paulu lu eren shiada he’ ágbúghúr a ior Grika ke’ Areopagu u ke’ Atene la ve, ôr kwagh gber sha Yesu, shi kaa a ve ér Aôndo nder un shin ku yôô? Ngeren la kaa ér: “Tsô zum u ve ungwa kwagh u mnder u shin mbakpenev la yô, mbagenev gba nahan tar.” (Aerenakaa 17:29-34) Ior kpishi mba yange ve nenge a Yesu Kristu u i nder un shin ku la ve lu uma her, man shin er yange i kaa ve akaa nahan kpa, ve er shiada ér i nder un shin ku. Kpa mbatesen mbaaiev mba ve lu ke’ tiônnongo u ke’ Korinte la ve túnà mnder u shin ku la. Sha nahan yô Paulu páà ityesen ne iyol wanger wanger ke’ 1 Mbakorinte ityough 15 la. U timen vie vie sha anyiman a yange due a mi la una tese tahav mbu mnder u shin ku man er i lu u una bunde mayange ga nahan.
Ikyav i Tesen ke’ Igbar Ér Yesu Nder Shin Ku La
4. Ka akav a nyi Paulu yange na u tesen ér ior yange ve nenge mnder u Yesu shin ku sha ashe a ve?
4 Ver ikyav sha gbenda u yange Paulu hii u páán ityesen la iyol la. (1 Mbakorinte 15:1-11) Saa di yange Mbakorinte vea na jighjigh a lu gbilin tsô, ga yô, lu u vea kôr ave sha loho u dedoo u myom la gbang. Kristu kpe sha asorabo ase, i ii un, shi i nder un shin ku kpaa. Sha jighilii yô a ande hen Kefa (Peteru), “dondo sha mi yô, lu hen mba pue kar uhar” mbara. (Yohane 20:19-23) Alaghga zum u yange wa tindi ér: ‘Za nen, za gema nen ior ve̱ hingir mbahenen’ la, ior nenge a na kuma 500. (Mateu 28:19, 20) Yakobu yange nenge a na, vough er mbaapostoli mbajighjigh mbara cii kpa ve nenge a na nahan. (Aerenakaa 1:6-11) Yesu àndè he’ Saulu ikyua a Damaseku “er wan u i mar un kôgh nahan”—inja er i nder un a hingir uma ke’ jijingi kera je ve nahan. (Aerenakaa 9:1-9) Mbakorinte yange ve hingir mba nan jighjigh sha ci u Paulu pase ve kwaghaôndo, shi ve ngohol loho u dedoo la kpaa.
5. Kanyi mhen yange Paulu due a mi er i nger ke’ 1 Mbakorinte 15:12-19 nahana?
5 Time ase sha gbenda u Paulu lu henen sha kwagh la yôô. (1 Mbakorinte 15:12-19) Aluer mba yange ve nenge mnder u Kristu shin ku sha ashe a ve la ve lu pasen ér i nder un shin ku yô, a hii nan ve a kaa ér mnder u shin mbakpenev ngu ga? Aluer yange i nder Yesu shin mbakpenev ga yô, kwaghaôndo wase u pasen man jighjigh wase u nan kpaa ka gbilin tsô, shi se mbà se eren shiada ser Aôndo nder Kristu shin ku la cii se mba sendegh kwagh a Na shi se mba mbaaiev kpaa. Aluer mba va nderen mbakpenev ga yô, ‘se mba ken asorabo a ase her,’ shi mba ve kpe ken Kristu la kpaa, ve saa je ve. Heela tseegh ga, “aluer ka sha uma u hegen ne tseegh man se lu a ishimaverenkeghen sha Kristu yô, se hemba kôron mhôônom a ior cii.”
6. (a) Kanyi kwagh Paulu yange ôr sha u súén mnder u Yesu laa? (b) Ka nyi i lu “Orihom u masetyô,” man á tim un kera nena?
6 Paulu lumun mnder u Yesu shin ku. (1 Mbakorinte 15:20-28) Er Kristu a lu “iyiagh ki tsustwaagh” ki mba ve lu mnya shin ku mbara di tsô yô, ka u mbagenev kpa a va nder ve keng. Gadia er ihyembeato i Adam la yange i̱ va a ku nahan, kape mnder u shin mbakpenev kpa i lu sha or je la—ka Yesu. Yange lu u a va nder mba ve lu ior nav la sha m-ande na la. Kristu una “vande timin tarkuran cii kera man tahav kua agee” a a hendan a hementor u Aôndo la, man una ya Tor zan zan Yehova una kar geman mbaihyomov nav cii veren shin angahar na. “Orihom u masetyô” la je kpaa—ka ku u se ye dyako u ú he’ Adam je la—a tim un kera sha injar i naagh ku Yesu la. He’ zum la Kristu una gema Tartor la una wa Aôndo na man Ter na sha ikyev, una gema iyol na kpa una wa sha ikyev i “Un u A gem akaa cii A wa sha ikev Na la, sha er Aôndo Una hoghom cii ken hanma or cii yô.”
I Er Ve Batisema sha ci u Mbakpenevee?
7. Ka unô i er ve ‘batisema sha ci u mbakpeneve,’ man ikyav i kwagh ne hen ave yô kanyi?
7 I pine mba ve hendan a mnder u shin mbakpenev la ér: “Mba i eren ve batisema sha ci u mbakpenev la, vea er nana?” (1 Mbakorinte 15:29) Ú ngu wer Paulu yange lu kaan ér ka u a er mbaumav batisema sha ci u mba ve kpe la ga, sha ci u saa mbahenen mba Yesu ayol a ve vea hen kwagh shi vea na jighjigh cii ve, á er ve batisema ye. (Mateu 28:19, 20; Aerenakaa 2:41) I er Mbakristu mba i shigh ve mkurem la “batisema sha ci u mbakpenev” sha mnyer u ve nyer ke’ inja uma i ia za a ve zan zan á ar ke’ ku man mnder u shin ku la. Imba batisema ne ka i hii shighe u jijingi u Aôndo a maa ishimaverenkeghen i yemen sha ken ave la, zan zan i̱ va bee shighe u i nder ve shin ku ve nyer ke’ mtsôr u uma u ke’ jijingi sha la.—Mbaromanu 6:3-5; 8:16, 17; 1 Mbakorinte 6:14.
8. Mbakristu mba a vangertiôr sha nyi kwagh, shin aluer Satan man mbatomov nav vea wua ve je kpaa?
8 Er mkaanem ma Paulu mara ma tese nahan, ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ka i wase Mbakristu u lun zor zor a kwaghtseren hanma shighe shi tagher ishigh a ku ayange ayange sha ci u tom ve u pasen kwagh u Tartor la. (1 Mbakorinte 15:30, 31) Ve fa je ér Yehova una fatyô u nderen ve aluer una de̱ Satan man mbatomov nav ér ve̱ wua ve je kpaa. Ka Aôndo tseegh una fatyô u timin uma ve ken Gehena, u á til sha ityough ki mtim u tsôron la ye.—Luka 12:5.
Ityôkyaa i Lun Tsevaa
9. Aluer ka u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ia za hemen u lun a tahav mbu taver uma wase yô, kanyi i gbe u se palegh keng-e?
9 Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la yange i̱ taver Paulu. Alaghga shighe u yange lu ke’ Efese la, mbaihyomov nav gbihi un ken agirigi ér a̱ nôngo kwagh a inyamkyume. (1 Mbakorinte 15:32) Aluer yange kwagh una er nahan yô, yange i yima un, di vough er Daniel kpa yange i yima un sha ikyev i ubegha nahan. (Daniel 6:16-22; Mbaheberu 11:32, 33) Er Paulu yange lu a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku yô, lu a imba ieren i mbavendanmimi mba ke’ Yuda mba sha ayange a Yesaia la ga. Yange ve kaa ér: “Sé gbaa yan nen akaa man akaa tsô, gadia kper se mba kpen.” (Yesaia 22:13) Aluer ka u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ia za hemen u lun aa tahav mbu taver uma wase e̱r yange i̱ taver Paulu nahan yô, saa se palegh mba ve lu a imba jijingi u ikyoogh ga la. Paulu yange ta icin nahan ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (1 Mbakorinte 15:33) Sha mimi yô kwaghwan ne peregh sha akaa kposo kposo ke’ uma je.
10. Ishimaverenkeghen yase i mnder u shin ku la ia lu her dông nena?
10 Hen mba yange ve lu tan ábúsán sha kwagh u mnder u shin ku la yô, Paulu kaa ér: “Nder nen tsevaa, de nen u eren isholibo. Mbagenev lan kwagh u Aôndo je. M ngu ôron nahan ka iheen yen je.” (1 Mbakorinte 15:34) Ke’ “shighe u mkur” ne, gba u se eren akaa sha mfe u Aôndo man u Kristu. (Daniel 12:4; Yohane 17:3) Kwagh ne una na ishimaverenkeghen yase i mnder u shin ku la ia lu her dông.
Ka Inja i Iyolough i Nyi A Nder Ior a Mini?
11. Paulu yange tèsè ikyav i mnder u á nder Mbakristu mba i shigh ve mkurem la nena?
11 Paulu been yô, a time sha mbampin mbagenev kpaa. (1 Mbakorinte 15:35-41) Alaghga sha u nôngon van a ahon a gban sha mnder u shin ku yô, or nana pine ér: “Mba nderen mbakpenev nana? Man ka inja i iyolough i nana vea va a mi?” Er Paulu yange tese nahan, ka a̱ lôô kwagh shin inya yô, saa ka a vande kpen cii ve a gema a mende a hingir iyiagh ki hegh ye. Kape or u i mar nan ke’ jijingi la kpa saa nana kpe keng je la. Di vough er imendenegh ki hegh ka ki ta tombo sha u tse u i lee la ki due nahan, kape iyol i Orkristu u i shigh nan mkurem u i nder nan la kpaa ia lu kposo a iyol i orumace je la. Shin er naná lu a inja uma shon i môm i yange nan lu a mi cii nan mase kpen la nahan kpa, i gema i nder nan nan hingir or u he u lun a iyol i ke’ jijingi, í nana fatyô u lun uma sha yô. Sha mnenge u sha gbaaôndo je kpa se fa ser mbà á nder ve vea lu shin tar ne la a nder ve a ayol a uumace.
12. Ikyav i asember a kwaghôron a i kaa ér “akaa a sha aôndo” man “akaa a shin tar” la yô kanyi?
12 E̱r Paulu yange kaa nahan, iyol i orumace ngi kposo a i zendenya. Ken atô u uzendenya je kpaa, iyol ve ngi anza kposo kposo. (Genese 1:20-25) Iengem i “akaa a sha aôndo” a á lu akaauma a ke’ jijingi la ngi kposo a i “akaa a shin tar” a á lu a iyol i inyam man awambe la. Shi iengem i iyange ngi kposo, iengem i uwer shi ngi kposo, í asan di kpaa shi ngi kposo. Kpa iengem i mba i shigh ve mkurem mba i nder ve la i hemba ca je.
13. Sha kwagh u 1 Mbakorinte 15:42-44 a kaa yô, ka nyi ka i lôô, man ka nyi ka i ndere?
13 Paulu térén mbamkposo mbara cii been kera yô, á seer kaan wener: “Kape mnder u shin mbakpenev kpaa, a lu la.” (1 Mbakorinte 15:42-44) Á kaa wener: “Mba lee kwagh u a lu u hôôn yô, kpa mba gem mba nderen kwagh u a lu u hôôn ga yô.” Alaghga heen ne Paulu ngu jimin a jimin ôron kwagh u mba i shigh ve mkurem mbara cii. Mlee yô i lôô ve ke’ mhee sha shighe u kuugh, kpa i gema i nder ve ka kwagh u a lu u hôôn ga, u a kera lu a isholibo kpaa ga yô. Shin er tar ú laha ve nahan kpa, i nder ve ve yem za mba uma sha, shi i na ve ve ande imôngo a Kristu ke’ iengem. (Aerenakaa 5:41; Mbakolose 3:4) Mba lee “iyol i sha marami” sha shighe u kuu la, kpa mba gem mba nderen “iyol i sha inja i jijingi.” Er kwagh a fetyô u lun nahan he’ Mbakristu mba i mar ve ke’ jijingi la yô, se fa tsô ser mbagenev kpa á fatyô u nderen ve sha u ve̱ lu uma shin tar yô.
14. Paulu yange tôô Kristu kar sha Adam sha u tesen mkposo ve nena?
14 Paulu been heera kera yô a tôô Kristu á kar sha Adam sha u tesen mkposo ve. (1 Mbakorinte 15:45-49) Adam, or u hiihii la, yange “hingir or u uma.” (Genese 2:7) Yesu, “Adam u masetyô la” di—“hingir jijingi u nan a na uma.” Yange gema uma na ná naagh ku ipaan a mi, hiihii lu sha ci u mbadondon un mba i shigh ve mkurem la. (Marku 10:45) Er ve lu̱ uumace yô, ‘mlu ve ka u or u i er nan sha vuulevu yô,’ kpa zum u á nder ve yô, vea hingir er Adam u masetyô la nahan. Sha mimi yô, naagh ku Yesu kua va a mtsera he’ uumace mba ungwan tindi ci ca cii, kua mba á nder ve vea lu shin tar la kpaa.—1 Yohane 2:1, 2.
15. Er nan ve mnder u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la a lu u̱ sha iyol ve i inyam man awambe la ga, man mba nderen ve sha shighe u m-ande u Yesu ne nena?
15 Zum u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ve kpe yô, ka i nder ve ke’ iyol i inyam man awambe ga. (1 Mbakorinte 15:50-53) Iyol i hôôn i inyam man awambe la ia fatyô u nyôron ke’ mlu u hôôn ga u Tartor u sha la ga. Gba u mbagenev mba i shigh ve mkurem mbara vea kera lu mnya shin ku gbem ga. Vea been tom ve u shin tar ne a ikyo i wan he’ shighe u m-ande u Yesu la yô, á “va gema [ve] cii. Á lu fese je er ka i pelegh ashe nahan.” A nder ve fese je vea za lu uma sha, ke’ mlu u hôôn ga la ken iengem. Ke’ masejime yô, “kwasehe” u sha u Kristu la una hingir ingyegh 144,000.—Mpase 14:1; 19:7-9; 21:9; 1 Mbatesalonika 4:15-17.
U Hemban Ku!
16. Sha kwagh u Paulu man uprofeti mbagenev mba tsuaa mbara kpa ve ôr yô, kanyi ia er dyako u kuugh u se zough a mi sha ikyev i Adam laa?
16 Paulu yange yôô sha kwanyaren gbungur gbungur ér á va mena ku kera gbem sha won. (1 Mbakorinte 15:54-57) Zum u kwagh u a lu u hôôn la una haa kwagh u a lu u hôôn ga la iyol yô, mkaanem man maa kure vough je, ér: “I mena ku sha mhembe je. Yô, ku, mhembe wou ngu hana? Ku, soho wou ngu hana?” (Yesaia 25:8; Hosea 13:14) Soho u kuugh yô, ka isholibo, man tahav mbu isholibo yange gema lu Tindi, u yange na mbaasorabo ibo i kuugh la. Kpa sha ci u naagh ku Yesu man mnder u shin ku yô, dyako u kuugh u yange se zua a mi sha ikyev i orisholibo Adam la una kera hemba ga.—Mbaromanu 5:12; 6:23.
17. Mkaanem ma 1 Mbakorinte 15:58 mara ma a inja nyian nena?
17 Paulu kaa nahan ér: “Nahan yô, ne anmgbianev av mba doon mo ishima, tile nen dông, de kpoghor nen ga, eren nen tom u Ter ngegh je sha hanma shighe cii, gadia ne fa, ken Ter yô, tom wen ngu gbilin ga.” (1 Mbakorinte 15:58) Mkaanem mara wa ásándé a mba i shigh ve mkuren nyian la man “iyôngo igen” i Yesu la kpa ker, shin vea kpe ken ayange a masejime ne je kpaa. (Yohane 10:16) Ityom ve i yôôn kwagh u Tartor la ngi gbilin ga, sha ci u mnder u shin ku ngu keghen ve. Nahan, e̱r se lu mba civir Yehova yô, de se za nen hemen u eren Ter tom taveraa, se keghen iyange i se va fatyô u ngoron akenge pinen ser: “Ku, mhembe wou ngu hana?” la.
Ishimaverenkeghen i Mnder u Shin Ku la I̱ Iv Ve!
18. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku i̱ Paulu yange lu a mi la yange i̱ taver nan je?
18 Mkaanem ma Paulu ma i nger ke’ 1 Mbakorinte ityough 15 mara ma tese je ér ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la yange i̱ lu aa tahav ke’ uma na. Yange fa dedoo ér i nder Yesu shin mbakpenev, shi fa kpaa ér mbagenev kpa a sagh ve vea due shin uwar u orumace kera. We kpa ú ngu a imba vangertiôr u kpoghor ga la nahanaa? Paulu yange tôô ugbayol nav iyol na hingir un “hôngor” shi ‘de akaa cii ér a̱ saa un’ sha u una ‘fa Kristu man agee a mnder Na u shin ku’ yô. Yange apostoli la wa iyol kegh a kegh u kpen imba ku i Kristu yange kpe la sha er mà un ar sha “mnder u shin mbakpenev [u tsuaa] la” yô. Mba dondon Yesu mba 144,000 mba i shigh ve mkurem la ve zua a mnder shon u shi i yer kpaa ér “mnder u hiihii” la. Een, i nder ve za mba sha ke’ uma u sha inja i jijingi, kpa “mbakpenev mbagenev” yô vea lu shin tar.—Mbafilipi 3:8-11; Mpase 7:4; 20:5, 6.
19, 20. (a) Ka unô mbaiorov mba i nger kwagh ve ke’ Bibilo á va nder ve vea lu uma shin tara? (b) Ka mnder u shin ku u̱ án ú lu veren ashe keghen ne?
19 Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la hingir kwagh u iengem u mimi he’ mba i shigh ve mkurem mba ve lu jighjigh zan zan i ar ken ku la. (Mbaromanu 8:18; 1 Mbatesalonika 4:15-18; Mpase 2:10) Mba vea war “zegecan” la vea nenge e̱r ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ia iv shin tar yô. Vea nenge er ‘zegemnger una na mbakpenev mba ve lu shin a na, shi ku man Hade kpaa vea na mbakpenev mba ve lu shin ve la’ yô. (Mpase 7:9, 13, 14; 20:13) Mba á nder ve vea lu uma shin tar yô a kúà Yobu, u̱ yange ônov nav mbanomso utaankaruhar man mbakasev utar saa kera la. Nenge ase imba iember i una lu a mi u sughun ve za hiden la—shi e̱r ve di kpa a saan ve iyol u fan ér ve mba a anmgbianev mbanomso mbagenev utaankaruhar kua mbakasev utar mba doon kasev kpaa yô!—Yobu 1:1, 2, 18, 19; 42:12-15.
20 Nenge ase imba iveren i vesen i ia lu zum u a nder Aberaham man Sara, kua Isaka man Rebeka—een, kua mbagenev kpaa kpishi, man “uprofeti cii”—vea lu uma shin tar la! (Luka 13:28) Môm ke’ uprofeti mbara yô lu Daniel, un u yange i er ityendezwa a na ér a va nder un sha ikyev i hemen u Mesiya la. Daniel mèm shin uwar kuma hegen er anyom 2,500 nahan, kpa sha tahav mbu mnder u shin ku yô, shi ica ga tsô una ‘mough a tile sha kwar na,’ una lu môm ke’ ior mba vea lu “mbatarev sha won cii” la. (Daniel 12:13; Pasalmi 45:16) Á va lu kwagh u kpilighyol kpen kpen zum u ú sugh mbajighjigh mba tsuaa mbara za van tseegh ga, shi ú sugh ter ú man ngô ú man wan wou u nomso man u kwase, shin mbagenev mba ve doo ú ishima kpa ku, orihom wou la á tee ve hen awe kera la kpaa yô!
21. Er nan ve i doo u se eren akaa a doon a mbagenev, se kera timbir a timbir ga?
21 Alaghga azende ase man mbagenev mba ve doo se ishima mbara civir Aôndo upuembaanyomov bàrèm hegen, man alaghga ve za gighir kpaa. Alaghga iyolbeen ia na á taver ve u nôngon a mbamtaver mba ve zough a mi ke’ uma la. Aluer se na ve nyityo iwasen i se fetyô u nan ve hegen yô, a lu ikyav i tesen dooshima je! Aluer se e̱r nahan yô, ku ua va kar a ve kera je kpaa, se kera vaa afanyô ser yange se nenge ve ashe ashe ga. (Orpasenkwagh 9:11; 12:1-7; 1 Timoteu 5:3, 8) Se fa tsô ser mayange Yehova una hungur a akaa a dedoo a se eren a mbagenev la ga, vea lu̱ mba beenyol shin a̱ lu inja mlu i genegh kpaa. Paulu yange nger nahan ér: “Er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.”—Mbagalatia 6:10; Mbaheberu 6:10.
22. Saa se va nenge m-iv i ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ve, kpa hegen yô, kanyi i doo u se kange ishima u erene?
22 Yehova ka “Ter u A lu a mhôônom ma zungwen man ka Aôndo u A lu a ishimasurun cii” kpaa. (2 Mbakorinte 1:3, 4) Mkaanem nam ma surun se asema shi ma wasen se u surun mbagenev kpa asema sha ishimaverenkeghen i mnder u shin ku i i̱ lu aa tahav tsung ne. Saa se va nenge m-iv u ishimaverenkeghen i a va nder mbakpenev vea lu uma shin tar la ve, kpa hegen yô, de se lu nen er Paulu nahan, un u yange na mnder u shin ku jighjigh la. U hemban cii je yô, ma se dondo ikyav i Yesu, un u yange i iv ishimaverenkeghen na i yange lu a mi ér Aôndo ngu a tahav mbu mnder u shin ku la. Kera shi ica ga tsô mba ve lu shin iwar i m-umbur la vea ungwa imo i Kristu nahan vea due. Kwagh ne a̱ na se msurshima man iember kpaa. Kpa u hemban cii je yô, se sugh nen Yehova, u a ne i hingir u se hemba ku sha ikyev i Ter wase Yesu Kristu la!
Ú Na Mlumun Wer Nena?
• Ka ikyav i nyi yange Paulu na u tesen ér ior yange nenge mnder u Yesu shin ku sha ashe a ve?
• “Orihom u masetyô” la kanyi, man a va tim un kera nena?
• Sha gbaa u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la yô, kanyi i lee, man kanyi i gem i ndere?
• Ka unô ior mba i er kwagh ve ke’ Bibilo i sar ú u̱ mà ú va zough ishigh a ve zum u á nder ve vea lu uma shin tar laa?
[Study Questions]
[Picture on page 14]
Apostoli Paulu yange páà mnder u shin ku iyol gbar gbar
[Pictures on page 18]
Mnder u á va nder Yobu man tsombor na kua mbagenev kpishi shin ku la, á lu kwagh u van a iember kpishi je!