“Kwaghfan Ngu Hen Mbahiden A Iyol Ijime la”

“Ka nyi TER A keren her a we, saa u . . . hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo wou la gaa?”—MIKA 6:8.

1, 2. Iyol i hiden a mi ijime kanyi, man í kaha kposo a iyolgengese nena?

 ITYAGHER apostoli venda u keren itizan sha iyol na. Orjir u ke’ Iserael u tseen ishima yila iyol na ér un ngu u̱ hemban ndahar ke’ ya u ter na cii. Or u hemban sha tar cii u ngise lu la lumun ér un ngu a tahav mbu fan hanma kwagh cii ga. Ior mban ne cii ve tese iyol i hiden a mi ijime.

² Mkposo u u hiden a iyol ijime yô ka iyolgengese. Or u nan hidi a iyol i nan ijime yô, ka nan fatyô u kundun ishima fan ikighir i tahav mbu nanev man agee a nan kpaa, shi nan palegh u zeren henen uzegembaakaav mba gbiliniv la. A̱ u moron iyol shin tan ihagh shin lun a isharen sha akaa tsung yô, or u hiden a iyol ijime ka nan kav mbamyina mba nanev hanma shighe cii. Sha nahan yô, ka nan na mbamlu mba ke’ ishima man mbamnenge mba mbagenev icivir shi nan wa ve ikyo kpaa.

3. Ka sha nyi gbenda kwaghfan a lu he’ “mbahiden a iyol ijime”?

³ Ka sha inja je Bibilo i kaa ér: “Kwaghfan ngu hen mbahiden a iyol ijime” ye. (Anzaakaa 11:2) Or u hiden a iyol ijime ka or u fan kwagh, sha ci u ka nan dondo gbenda u Aôndo á lumun a ú la, shi nan nyagh jijingi u gengese iyol u a ve a ilyahan la. (Anzaakaa 8:13; 1 Peteru 5:5) Á fatyô u nengen a kwaghfan u á lu ke’ mhidi u hiden a iyol ijime la ke’ mlu u uma u mba civir Aôndo mbagen. De se time nen sha akav a atar a i tér ke’ ikyumhiange i hiihii sha heen ne.

Saulu—‘Ortom’ man ‘Orkarenkwar’

4. Paulu yange zua a aan a nyi a duen tseer tseere?

⁴ Paulu yange lu ityagher or ke’ atô u Mbakristu mba tsuaa mbara, man se lan a lan ityôkyaa i i ne ve kwagh yange lu nahan la ga. Ke’ tom na u eren la, yange zende ukilomita udubu imôngo ke’ mnger kua sha tar, shi ver atôônanongo kpishi kpaa. Heela tseegh ga, Yehova na Paulu iveren i nengen a mbampase mba sha mnenge man iyua i lamen ke’ ijô i atôatyev kpaa. (1 Mbakorinte 14:18; 2 Mbakorinte 12:1-5) Shi a na Paulu tahav mbu ngeren uwashika 14 mba hegen ve lu vegher u Ruamabera u Mbakristu u ke’ Zwa Grika la. A fatyô u kaan ke’ igbar ér Paulu yange er tom hemba mbaapostoli mbagen mbara cii.—1 Mbakorinte 15:10.

5. Paulu yange tese ér un kéndè a iyol na sha ga nena?

 ⁵ Er yange Paulu lu ke’ hemen u tom u Mbakristu yum yô, alaghga mbagenev vea ver ishima ér a doo un u duen tseer tseer, shin tesen ior tahav nav je kpaa. Kpa kwagh lu nahan ga, sha ci u Paulu lu or u hiden a iyol ijime. A yila iyol na ér un “hemba gban ijime ken mbaapostoli cii,” shi a seer ér: “M kuma u á yilam er apostoli kpaa ga, gadia m tôv nongo u Kristu u Aôndo a ican.” (1 Mbakorinte 15:9) Er Paulu lu or u ngise vanden tôvon Mbakristu a ican yô, mayange hungur un er i lu mrumun u sha mhôôn la a ne ve un ker cio u van ikyua a Aôndo nahan ga, shi u zuan a aan a tom a civirigh je yô kera lu u teren a ter ga. (Yohane 6:44; Mbaefese 2:8) Sha nahan yô, mayange Paulu tôô ér tom u kwaghpasen u un er tsúséè la ú na un hemba mbagenev je ve ga.—1 Mbakorinte 9:16.

6. Paulu yange tese iyol i hiden a mi ijime ke’ akaaeren a na a Mbakorinte nena?

⁶ Iyol i hiden a mi ijime i Paulu la yange i hemba duen wang ke’ akaaeren a na vea Mbakorinte la. Ikyav tese ér mbagenev ke’ a ve yange ve wa ityou u dondon mba yange ve hen ér ka uityagher mba mbatamen, amba er Apolo man Kefa nahan, kua Paulu iyol na kpaa. (1 Mbakorinte 1:11-15) Kpa mayange Paulu ker iwuese i Mbakorinte ga, shin yange er kwagh u una doo ve ishima u dondon un kpaa ga. Yange una zaan he’ a ve kpa, a na iyol na he’ a ve “sha kwaghôron u hemban shin sha kwaghfan” ga. Kpa, Paulu ôr kwagh na iyol na man kwagh u ákár a na nahan ér: “Se yô, i̱ nengen se er se lu mbatomov mba Kristu yô, man shi mbakarenkwar u akaa a myer a Aôndo kpaa.” *—1 Mbakorinte 2:1-5; 4:1.

7. Paulu yange tese iyol hiden a mi ijime zum u lu wan kwagh je kpaa nena?

⁷ Zum u yange gba u Paulu una na kwaghwan kua ityesen taveraa je kpa, a tese iyol i hiden a mi ijime. A zamber a mba ve lu Mbakristu a na imôngo la “sha mhôônom ma kôron ma Aôndo” man “sha ci u dooshima,” a u geman tesen a tese tahav nav mbu apostoli la. (Mbaromanu 12:1, 2; Filemon 8, 9) Paulu yange er nahan sha ci u nyi? Ityôkyaa yô yange nenge iyol na ér mimi je un ngu ‘eren a er tom imôngo’ a anmgbianev nav, un ‘ya a ya tor sha kwagh u jighjigh u nan ve’ ga.  (2 Mbakorinte 1:24) Iyol hiden a mi ijime i Paulu la yange i wase un, hingir u doon atôônanongo a Mbakristu a ke’ derianyom u hiihii la ishima je ka u henen a hen ga.—Aerenakaa 20:36-38.

U Lun a Mnenge u Akuma Akuma sha Aan a Tom Ase

8, 9. (a) Hii nan ve i doo u se nenge iyol yase a iyol i hiden a mi ijime? (b) Ior mba ve lu a tom sha ikyev la vea hide a iyol ijime nena?

⁸ Paulu yange ver ikyav i dedoo sha ci u Mbakristu mba sha ayange a ainge ne. Mayange mô wase nana̱ de henen ér nan hemba mbagen sha ci u ityom i vesen i i we nan sha ikyev la ga. Paulu yange nger wener: “Aluer ma or nana hen er nan ngu ma kwagh kpa nan gba kwagh ga yô, nan ngu tsughun iyol i nan.” (Mbagalatia 6:3) Sha ci u nyi? Ka sha ci u “ior ca ca ve er isholibo nahan kera mba a iengem i Aôndo ga.” (Mbaromanu 3:23; 5:12, ka se se nger i yier ye.) Een, mayange se hungur nen er se cii se ye dyako u isholibo man ku he’ Adam nahan ga. Aan a civirigh mough a vese ke’ mgbejime wase u ke’ isholibo la kera kéndè a vese sha ga. (Orpasenkwagh 9:2) Er yange lu sha mrumun u sha mhôôn Paulu hingir u lun ikyooso kyooso a Aôndo nahan, kape i lu hen uumace cica cii kpaa je la, man u ve lun sha iantom i civirigh je yô, kera ka u ôron a ôr ga.—Mbaromanu 3:12, 24.

⁹ Er se fe kwagh ne nahan yô, or u hiden a iyol ijime nan yaren kwan sha aan a tom a nan, shin nan te ihagh sha akaa a nan er la ga. (1 Mbakorinte 4:7) Ka nana̱ waan or kwagh shin nana̱ naan ityesen kpaa, nan ne í sha inja i or u eren tom imôngo a nan—ka lu sha inja i nan ngu tor ga. Sha mimi yô, a lu shami ga aluer or u nan hembe sha igbendaakaa igenegh la nan ker iwuese he’ mba ve ne jighjigh a nan imôngo yô, shin nan ker mtsera sha ishoon i ve soo nan la yô. (Anzaakaa 25:27; Mateu 6:2-4) Icivir i í lu i tseegh i lu i injaa yô ka i í dugh he’ mbagenev la—man ka u á ker a ker í ga. Aluer í va je kpaa, mayange se de ser i̱ na se u nengen sha mlu wase hemban er mà se nenge la ga.—Anzaakaa 27:2; Mbaromanu 12:3.

10. Pase er mbagen mba vea lu inja er ve gba ijime mbara alaghga vea lu “mbanyarev ken jighjigh u nan” yô.

¹⁰ Zum u i we se tom sha ikyev yô, iyol i hiden a mi ijime ia wase se se palegh u tesen ser ka se je ne, shi tesen ser ka sha iniôngon yase man mfetom wase ve tiônnongo a lu zan hemen ye. Ikyav i tesen yô, alaghga se lu a iyua i fan ityesen tsembelee. (Mbaefese 4:11, 12) Aluer se hide a iyol ijime yô, se kav ser akaawan a vesen a hemban cii agen a ka se hen ke’ mkombo u tiônnongo la cii, ka sha kwaghôron u i ne sha tsembe la se zough a mi ga. Ikyav i tesen yô, ka wea nenge a ormaren u lun tswen u hanma shighe nan ve ke’ Iyou i Tartor a mbayev ke’ ijime kùúkúkú nahan, ishima ka i taver we ga he? Shin or u ishima i yen nan nan ure gbúùù kpa nan bundu mbamkombo ga la di ye? Shin gumor u mbamzeyol mba ke’ makeranta kua mba sha ajiir agen ve cíngé sha a nan kpa nan lu vesen a vese ke’ jijingi her la ye? (Pasalmi 84:10) Alaghga ambaaior ne aa lu ke’ igbar ga. Ior mba fe fan akaa a karen jighjigh u nan kpishi a ve tagher ishigh a mi la ga. Nahan cii kpa, alaghga vea lu “mbanyarev ken jighjigh u nan” vough er mba ve hembe lun tagher tagher la nahan. (Yakobu 2:5) Er í lu cii kpa, ke’ masejime yô, ka u nan ne jighjigh la Yehova una lumun nan ye.—Mateu 10:22; 1 Mbakorinte 4:2.

Gidion—“Hemba Gban Ijime” he’ Ya u Ter Na

11. Gidion yange tese iyol hiden a mi ijime ke’ kwaghôron na vea ortyom u Aôndo sha nyi gbenda?

¹¹ Gidion, gumor u lun a agee tsembelee u ngise due ke’ ipaven i Manase la, yange vese sha ashighe a kwagh tser Mbaiserael yô. Yange ior i Aôndo ya ican sha ikyev i Mbamidian kuma anyom ataankarahar. Nahan kpa, shighe va kuma u Yehova una due a ior nav yô. Sha ityôkyaa ne yô, ortyom ande he’ Gidion kaa a na nahan ér: “TER  ngu a we, we orageegh u tseen ishima sha kwagh” ne. Gidion yange lu or u hiden a iyol ijime, nahan a ember sha icivir i í na un aburabur ne ga. Kpa a gema a kaa a ortyom la sha civir nahan ér: “Ku! terem, aluer TER Una lu a vese yô, er nan man akaa ne cii a tser se nahana?” Ortyom la ta iwanger sha akaa la shi kaa a Gidion ér: Ú “yima Iserael sha ikev i Midian.” Gidion yange er nena? Yange girim un iyol u karen tôôn tom la sha ci u ian due i una hingir or u ior cii vea taan ave vanger a na je ve ga, kpa Gidion gema kaa ér: “Tere, ka sha nyi je me yima Iseraele? Nenge, ken Manase cii nongo wam hemba ndahar, man mo kpaa hen ya u terem m hemba gban ijime.” Nenge iyol hiden a mi ijime sha wono!—Mbaajiriv 6:11-15.

12. Gidion yange tese kwaghfan sha tom na u eren nena?

¹² Yehova kar Gidion cii ve mase tindin un ke’ utya ye. Inja nena? I kaa a Gidion ér a̱ hembe atse a ter na a Baal la shi a̱ gber ashera u ke’ kpe u á la kpa kera. Lu u saa or a taver ishima ve nana fatyô u eren tom ne ye, kpa Gidion shi tese iyol i hiden a mi ijime man ayom sha gbenda u yange kar sha u eren kwagh shon la. U̱ Gidion yange ma tsen iyol na ke’ igbar la yô, a gema a er kwagh la tugh shighe u ime wa nahan hemba taver u ma or nana̱ kav un la. Heela tseegh ga, Gidion yange er tom na sha kwaghfan kpaa. Yange za a mbatomov pue—alaghga lu sha u mbagen ve̱ tile kura zum u mbagen cii vea wase un u hemben atse man ashera la yô. * Er i lu cii kpa, sha iveren i Yehova yô, Gidion er tom na, man ke’ masejime yô, Aôndo yar tom a na sha u waren Mbaiserael sha ikyev i Mbamidian.—Mbaajiriv 6:25-27.

U Tesen Iyol i Hiden a Mi Ijime man Kwaghfan

13, 14. (a) Shighe u se zough a iantom yô, se tese iyol i hiden a mi ijime nena? (b) Anmgbian A. H. Macmillan yange tese ikyav i hiden a iyol ijime nena?

¹³ Iyol hiden a mi ijime i Gidion la ia fatyô u tesen  se akaa kpishi. Ikyav i tesen yô, zum u i ne se ma iantom yô, ka se er nena? Se mba vanden henen sha icivir shin shagba u una va ker la shinii? Shin ka se hide a iyol yase ijime se gbidye kwar ke’ msen u eren ser shin se fatyô u eren tom u i ne se la kpaa o? Anmgbian A. H. Macmillan, u yange kure tom na u shin tar ne ke’ inyom i 1966 la ver ikyav i dedoo sha imba gbenda ne. C. T. Russell, wen u lu pesiden u hiihii u Watch Tower Society la yange pine Anmgbian Macmillan mhen na sha kwagh u or u alaghga nana kar a tile sha tom na zum u una va kera lu ga yô. Ke’ imôngo i ve tema la cii, Anmgbian Macmillan kende a iyol na sha ma shighe môm kpaa ga, shin er yange ian lu i ma er kwagh nahan je kpaa. Ke’ masejime yô, Anmgbian Russell mase kaan a Anmgbian Macmillan ér mà a ngohol tom shon. Anyom nga karen yô, anmgbian Macmillan nger wener: “Yange kpiligh mo iyol m gba tilen her tàmàà tsô. Yange m tamber m hen sha mi tsembelee shi m er msen sha kwagh shon cii ve m mase va kaan a na mer á saan mo iyol u eren kwagh u m fetyô cii sha u wasen un ye.”

¹⁴ Ica kera gba ga tsô, Anmgbian Russell maa saa ku, undu afishi a pesiden u Watch Tower Society la gbilin. Er lu Anmgbian Macmillan lu ityough sha hanma kwagh zum u Anmgbian Russell yem zende na u masetyô u pasen kwagh la yô, anmgbian ugen kaa a na nahan ér: “Nenge ase yôô Mac, ian i ú lu a mi i teman sha ikyônough kira i vese kpen kpen. Ka we yange ú tile sha ityough ki Anmgbian Russell shighe u a lu ga la ye, shi yange kaa a vese cii ér se̱ eren sha imo yough. Tsô nenge ase yô, a yem man a kera hide ga. Nahan ka inja er ka we je ú za hemen a tom ne yô.” Anmgbian Macmillan na mlumun kaa nahan ér: “Anmgbian, kape i doo u á nenge sha kwagh ne ne ga. Tom ne ka u Aôndo, man cii cii je, tom u or zough a mi ke’ nongo u Ter yô, ka kwagh u Ter á nenge ér nan kuma u a na ú la; man mo m fa tsô m yina sha tom ne.” Nahan Anmgbian Macmillan maa due a mhen ér i̱ na orgen kposo ikyônough kira. Yange lu a mnenge u akuma akuma sha iyol na di er Gidion nahan—ka mnenge u i doo u se cii ma se lu a mi je la.

15. Ka ke’ igbenda i nyi se fatyô u yaren tom a mkav shighe u se lu pasen mbagen kwagh laa?

¹⁵ Se kpa doo u se hide a iyol ijime sha gbenda u se eren tom u i ne se la di er Gidion lu er nahan. Gidion yange lu a kwaghfan shi nôngo sha er una vihi mbaahendanev nav ishima sha apera ga yô. Se kpaa se hide nen a iyol ijime shi se lamen a ior ke’ tom wase u pasenkwagh ne sha kwaghfan. Sha mimi yô, se mba ke’ ityav mbi ke’ jijingi sha ci u “yôhôr ayou a utya” shi “vihin mbamhen” kera. (2 Mbakorinte 10:4, 5) Kpa doo u se gema se lahan mbagen shin se na ve ityokyaa i vea kôr loho wase ihyom ga. Kpa, se wa mbamnenge vev mbara ikyo, shi se lumun akaa ve a se gbe zwa môm a ve sha á la, man se ver ishima sha vegher u dedoo u loho wase la.—Aerenakaa 22:1-3; 1 Mbakorinte 9:22; Mpase 21:4.

 Yesu—Ikyav i Iyol Hiden a Mi Ijime I Hemban sha won Cii

16. Yesu yange tese mlu u hiden a iyol ijime nena?

¹⁶ Yesu Kristu ka ikyav i iyol hiden a mi ijime i hemban doon cii. * Shin er Yesu yange lu vea Ter na kôôsôô nahan je kpa, yuhwa un u kaan ér akaa agen hemba tahav nav ga. (Yohane 1:14) Se nenge ikyav yô, zum u ngô u Yakobu vea Yohane va sôn wener mbayev nav mba uhar mbara ma ve tema vea Yesu ke’ tartor na yô, Yesu kaa ér: “U teman a Mo ken uwegh Agh ku yanegh man ku imesegh yô, ka kwagh Wam er Me na kera ga.” (Mateu 20:20-23) Sha shighe ugen la di, Yesu kaa wang nahan wenér: “Mo yô, M fatyô u eren ma kwagh sha tahav Av iyol Yam ga. . . . M keren u eren ishima Yam ga, kpa ka ishima i Un u A tindim la.”— Yohane 5:30; 14:28; Mbafilipi 2:5, 6.

17. Yesu yange eren kwagh a mbahenen sha iyolgengese ga nena?

¹⁷ Yesu hemba uumace sha hanma gbenda cii, shi Ter na, Yehova na un tahav mbu orumace môm kpa nan lu a mi ga yô. Nahan kpa, Yesu yange eren kwagh a mbahenen nav sha iyolgengese ga. Yange tôôn mfe na cii shoghor ve inya ér i̱ hula ve iyol i̱ kondo kpúlo ga. Yange tese mkav shi mhôônom kôr un nahan a nenge sha ugbayol vev mba sha iyol mbara. (Mateu 15:32; 26:40, 41; Marku 6:31) Sha nahan yô, er Yesu lu or u vough nahan kpa, lu or u sendegh sha mlu u vough la keng ga. Yange veren ashe ér mbahenen nav ve̱ er kwagh i̱ hemba tahav vev mayange ga, shi mayange tôô ve ikyáv mbi ganden ve kpaa ga. (Yohane 16:12) Kape i lu ve mbagen kpishi yange i kundu ve iyol u lun vea na la!—Mateu 11:29.

Dondo Ikyav i Yesu i Tesen i Iyolgengese Ga La

18, 19. Se dondo iyol i hiden a mi ijime i Yesu la (a) sha mnenge u se nengen ayol ase la nena, shi (b) sha gbenda u se eren a mbagen la nena?

¹⁸ Aluer or u hemban sha tar cii u ngise lu la je kpa tese iyol i hiden a mi ijime yô, se je yô doo u se hemba hiden a iyol ijime ga he. Ashighe kpishi uumace mba ve yen ne mba soon u lumun ér tahav vev yina ga. Nahan kpa u dondon ikyav i Yesu yô, Mbakristu ka ve nôngo sha u hiden a iyol ve ijime. Ka kehen ve iyol je ka ganden ve u nan or u nan kom la tom ga; shin mba taver ityough mba vende u ngohol ityesen sha ikyev i mba i ne ve tahav sha u nan í la kpaa ga. Ka ve tese jijingi u ijoughave sha u nan ian ér akaa cii a̱ za hemen ke’ tiônnongo ‘tsembelee man sha inja sha inja kpaa.’—1 Mbakorinte 14:40.

¹⁹ Iyol hiden a mi ijime shi ia mgbegha se se lu a ishimawan sha kwagh u se ver ishima ser mbagenev ve er la man shi u wan ikyo sha ugbayol vev kpaa. (Mbafilipi 4:5) Alaghga se lu a tahav man agee a mbagen ve lu a mi ga yô. Kpa aluer se mba mbagengese iyol ga yô, ka hanma shighe cii se ver ishima ser mbagen ve̱ er akaa a se soo ser ve̱ er la ga. U fan ser hanmô or cii nan ngu a mbamyina mba nanev la una na se u kaven mbamyina mba mbagen a iyol hiden a mi ijime. Peteru yange nger wener: “Kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je gadia dooshima cirin asorabo kpishi.”—1 Peteru 4:8.

20. Kanyi se er ve se fatyô u hemban isharen i iyolmarene?

²⁰ Er se vande henen nahan, ka mimi kwaghfan ngu he’ mba hiden a iyol ijime. Kpa aluer ú va kav wer ka eren we ke’ ishima sha inja i ú mar iyol shin ú gengese iyol di ye? Uwer u̱ de gbe ú ga. Kpa dondo ikyav i Davidi la, un u yange er msen nahan la, ér: “Kura wanakiriki Wou sha asorabo a sha apera; a̱ de hembem agee ga, tsô me lu a acôghor a wan iyol ga, man shi me war u eren isholibo i vesen.” (Pasalmi 19:13) Aluer se dondo jighjigh u nan u ambaaior er Paulu kua Gidion man—u hemban mbagenev cii je yô—u Yesu Kristu la yô, se ayol a ase se va mase kaven mimi u mkaanem ma i nger ér: “Kwaghfan ngu hen mbahiden a iyol ijime” la.—Anzaakaa 11:2.

[Footnotes]

Baver We Kpa?

• Kanyi i lu iyol i hiden a mi ijime?

• Se fatyô u dondon ikyav i Paulu i hiden a iyol ijime la nena?

• Kanyi kwagh se hen sha ikyav i tesen i Gidion i hiden a iyol ijime laa?

• Yesu yange tese ikyav i hemban cii i hiden a iyol ijime nena?

[Study Questions]

[Picture on page 25]

Iyol hiden a mi ijime i Paulu la yange i na yô mba ve lu Mbakristu a na imôngo la soo un

[Picture on page 27]

Gidion er ayom sha u una er ishima i Aôndo yô

[Picture on page 28]

Yesu, Wan u Aôndo tesen iyol i hiden a mi ijime sha hanma kwagh u a eren cii