Se Mba Mbananjighjigh

U Karen Ishimaverenkeghen i Mbakristu la a Mbagenev ke’ Senegal

HII sha ayange a tsuaa tsuaa la je, ishu zer lun kwagh u i ye keke yô. Ior hii ishu kôron shin uzegembamngerev man aber man uifi mba sha tar kuma anyom udubu imôngo hegen. Mbaapostoli mba Yesu Kristu mbagenev yange ve lu mbakôronishu shin Zegemnger u Galilia la. Hen ave yô, Yesu yange va a inja ishu kôron igen kposo. Ngun lu ishukôron i ke’ jijingi i ia wase mbakôronishu mbara tseegh ga, kpa shi ia wase ishu shon kpaa yô.

Yesu ôr kwagh ne a Peteru u lu orkôronishu la nahan ér: “Hii nyian je zan zan ken hemen kpaa ú mase kôron ior.” (Luka 5:10) Mbá kôron imba ishu ne nyian ke’ ityar i kuman 230, kua ke’ tar u Senegal kpaa. (Mateu 24:14) “Mbakôronior” mba ainge mban mba karen ishimaverenkeghen ve i Mbakristu la vea mbagenev heen sha ishimataver.—Mateu 4:19.

Tar u Senegal za mase shin kur u ityôtar i Afrika shin la je. Ú hii ke’ ajiir a taaikyôngo u waarawa ú lu kpishi, a zough ikpi a iombortar i Sahara ke’ imbusutarimese la zan zan va ar shin akô a shin ijiir i iceenyolough i lu kpishi i yer ér Casamance ke’ vegher u imbusutariyan la. Senegal ka tar u ahumbe a ke’ taaikyôngo a toon ioo ka a va ta sha ú, shi ahumbe a kundu kundu a shin ityeku i Atlantic la kpa shi a te sha ú yô. Ior mba ke’ tar ne hemba miliôn utaankarunyiin. I fa ior i̱ Senegal ér ka mba eren a mbavannya doo doo. Ka iorov kpishi ken a ve ve lumun ér ve mba Mbakristu ga. Kpishi ken a ve ka mbakuranilev, kpa mbagenev di yô mba kor ibua man urakumi man ivo. Shi mbasulev kpa mba, mba kahan ahi man mou man cinkafa. Een, shi mbakôronishu kpa mba, ka ve hide a ukpèr vev ve iv a ishu shimi poo, ishu i ve ker shin Tyeku i Atlantic kua shin uifi mbavesen mbagenev mba ve kase tar shon la. Ishu kôron ngi ve tar u Senegal a inyaregh kpishi je. Sha mimi yô, kwaghyan u a hembe zan iti ke’ tar la u i yer ér ceebu jën la, ka kwaghyan u nyohon kpen kpen, cinkafa sha ishu man ikyayue.

“Mbakôronior”

Ior mba ke’ tar u Senegal kuma 863 mba ve pasen kwagh u Tartor u Aôndo a ishimatseen yô. Yange i hii ishu kôron i ke’ jijingi heen ke’ mhii u kwavanyom u 1950 la. Yange i va bugh afishi a branci u Watch Tower Society ke’ gar u Dakar u a lu gartamen u tar shon ne ke’ inyom i 1965 la. Mbamishen “mbakôronishu” maa hii u moughon ke’ ityar i caa kposo kposo van. Tom u “kôronishu” la maa hii, nahan u karen ishimaverenkeghen i Mbakristu la a mbagenev mba ke’ tar u Senegal la maa gba zan hemen hemen je. Ke’ masejime yô, i va maa iyaagh ki hegh ki nengen sha branci la ke’ gar u Almadies, u a lu ke’ won gar u Dakar la, nahan i gema iyaagh kin i wa Yehova sha ikyev ke’ uwer u Jun 1999 la. Shighe ne lu u̱ iember kpekpe!

Mtaver u I Taver u Ngohol Mimi La

Mba zeren zan he’ ior mba mbamlu vev ve lu kposo kposo yô, man mbagenev vengese loho u nan ishimaverenkeghen u ú lu ke’ Mkaanem ma Aôndo ne. Shin e̱r ior mban kpishi ve lu a mfe u ke’ Bibilo ga nahan kpa, ka ve ember u fan ér kera shi ica ga tsô uityendezwa mba yange Yehova Aôndo er a uprofeti mbajighjigh mba tsuaa la vea iv.

Ashighe kpishi ka i gba u or nana cìghìr ishima tsung ve nana tile dông nana dondo akaawan a Mbakristu ye, hemban je yô shighe u ka a va tagher sha aeren man gado mba he’ tsombor yô. U tesen ikyav yô, u vôson ikpela ukase la ka kwagh u í eren wuee ke’ tar u Senegal yô. Time ase sha kwagh u orgen u yange lu a kasev uhar zum u a hii u henen Bibilo la. Una fatyô u taver ishima ngohol mimi u Mbakristu la nahan nyôôso iyol sha u dondon kwagh u Ruamabera a kaa ér or nana lu nom u kwase môm tseegh la kpa? (1 Timoteu 3:2) Shi una lu a kwase na u uye, u yange vande vôson la her kpa? Ka kwagh u or la yange e̱r je la, man hegen ngu ortamen u tseen ishima, ngu shiren tom ke’ tiônnongo u vesen ugen ke’ haregh u Dakar la. Kwase na u hiihii la kpa yange ngohol mimi a ônov nav mba 12 mbara cii, mba 10 ka he’ kwase na u hiihii la, kpa mba 2 yô ka he’ kwase na u sha uhar la.

Kwagh ugen u á lu tagher ior u ngohol ishimaverenkeghen i Mbakristu la yô, ka m-ban u takerada u fan. Inja na yô ka u kaan ér or u nan fe takerada ga yô nana fatyô u ngohol mimi shi dondon un ga shinii? Mayange ga cii. Time ase sha ikyav i tesen i Marie, kwase u eren tom taveraa u a lu a ônov mbakiriki anigheni la. Yange ngôôr ga je tsô nenge e̱r í lu hange hange u  una timen sha ivur Bibilo vea ônov nav mba kiriki mbara hanma sev cii ve vea masen yemen makeranta un di una yem tom yô, nahan maa a gba a mi je. Kpa una hii nan ve una er kwagh ne, er takerada kpa u ti fa u ôron ga nee? Hanma sev yô a mough tugh tugh, a tôô antakerada u i yer ér Examining the Scriptures Daily la, a tile sha godobi u yange tèrà ya na sha ishi lu awaar awaar la. Ior vea nguren karen gbenda yô, a pine ve ér vea fa u ôron takerada yô ve̱ ôr. Una zuan a or u naná ôr ú yô, a gema antakerada la a na nan, tsô a gba zamber a nan kaa ér: “M fa takerada u ôron ga, nahan wea lumun yô, mà ú shi ôr ivulugh ki sha iyange i nyian ne mà m ongo he.” Nahan a kegh ato a ungwa kwagh u i er la. Una been yô a sugh orkarengbenda la tsô a hide fese a nyôr ke’ iyou na, maa a time sha ivur la vea ônov nav sar sar cii ve ve mase yemen makeranta ye!

Ior Atô Kposo Kposo Vengese

Ke’ tar u Senegal yô, ior ka ve tema sha ugodobi ve teen ishu shin ikyayue, ga yô ve tema ke’ kasua ve teen atam a ikyon, ga yô ve tema shin zege itine i lúmbú ve maan tí ì i lun kyôn kyôn i yuan i̱ í yer ér ataya la. Er yange gba anmgbianev uhar mbagenev ishima u pasen hanma or u ve zough a nan cii loho u dedoo yô, ve lam a iwan-or ugen u lu sônon inyaregh sha godobi yô. Mba sughun un mba been kera cii yô, ve kaa a na ér: “Ior kpishi ka ve na ú inyaregh kpa ve tile ve lam a we ga. Se va ser se va ôrou kwagh u injaa u a bende a mlu wou u ke’ hemen yô.” Kwagh la kondo or u zamber la iyol. Anmgbianev mbara shi za hemen kaa ér: “Se soo u pine we mpin. Sha mnenge wou yô, er nan ve ican i yan i dumbur shin tar yum nahana?” Or u zamber la gema kaa ér: “Ka ishima i Aôndo.”

Tsô maa anmgbianev mbara time ke’ Ruamabera a na imôngo shi ve pase un kwagh u i nger ke’ Mpase 21:4 la kpaa. Kwagh la yange kôr or u zamber la ke’ ishima u henen sha loho u nan ishimaverenkeghen ne kua er un di nahan kpa kwagh na gba or ishima je nan tile nan lam a na ke’ Bibilo nahan. Mliam iv un ke’ ashe poo. U mà sôn ér anmgbianev mbara ve̱ na un inyaregh yô, de gema kaa ér ve̱ dugh asange a kyoboo a yange lu shin pan pan na u zamber a mi la cii! Yange hánger kwagh ne je ior mbagenev mba karen gbenda kpa va kase her. Ka sha ican tsung anmgbianev mbara yange ve zamber un ér a̱ lu a inyaregh nagh her ve mase kuman un ye. Ke’ masejime yô a lumun, kpa a kaa ér saa vea hide a va un inya keng.

Zege yunivasiti i ke’ Dakar la kpa ngi seer sha ishu i ke’ jijingi i í lu gban ke’ kper la. Wanye makeranta ugen u henen twersôron sha mi yange hii u henen Bibilo, i yilan iti na ér Jean-Louis. A ngohol mimi fese, a tsegha uma na he’ Yehova maa i er un batisema. Yange sar un ka mà un er Aôndo tom sha u tôôn tom u pania u kèkè la, kpa shi sar un pe henen twersôron kpaa. Er a vande èrèn ityendezwa a tar na yô, gba u una bee makeranta na keng. Nahan kpa, hii u tôôn tom u ishuen pania he’ shighe la je. Been makeranta mba ne un takerada ér a hingir ortwer yô, maa i yila un er a̱ za er tom shin iyaagh ki Betel ki vesen ki genegh ke’ Afrika, a̱ hingir ortwer u tsombor shon. Gumor ugen u yange i lam a na sha Yunivasiti i Dakar shon la kpa hegen ngu eren tom vea tsombor u Betel u ke’ tar na.

Sha mimi yô mtsera ngu ke’ ishukôron i ke’ jijingi ke’ tar u Senegal la. Ior wuese ityakerada i haren sha Bibilo í Mbashiada mba Yehova ve gberen la kpishi, shi hegen mba gberen í ke’ Zwa Wolof kpaa. U ungwan loho u dedoo ke’ zwa ve la taver ior kpishi mbaasemaamimi u ngohol loho la a iwuese. Sha iveren i Yehova yô, a kôr ishu i sha ikyav i tesen ne a seer a seer, er “mbakôronior” mba tseen asema mba ke’ tar u Senegal mban ve lu zan hemen u karen ishimaverenkeghen i Mbakristu ne a ior sha jighjigh u nan kua ishimataver nahan.

[Map/Picture on page 31]

SENEGAL

U karen ishimaveren i Mbakristu la a mbagenev ke’ Senegal

[Credit Line]

Mountain High Maps® Ian i ngeren © 1997 Digital Wisdom, Inc.