Ú Fatyô U Lun Inja Wang Her
Ú Fatyô U Lun Inja Wang Her
“Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na.”—1 YOHANE 5:3.
1. Ka anza a nyi ior ve lu a mi ainge a a kaha kposo?
TSUAA tsuaa la, i na profeti Malaki sha u a̱ tsengaôron kwagh u shighe u anza a ior mba Aôndo aa tile paleghaa a ior mba ve civir Aôndo ga mbara yô. Profeti la nger kwagh kaa ér: “Tsô né gema né kav mkposo u orperapera a iferor, man u or u civir Aôndo a or u civir Un ga la.” (Malaki 3:18) Kwaghôron u profeti ne ngu ivin ainge. Mkor u kuran atindi a Aôndo, kua a a we sha kwagh u anza a wang la, ka kwagh u sha inja man u hemban doon u i gbe u or a er ke’ uma u nan je la. Nahan cii kpa, ka fe lun hegh ga. Ka sha ci u ityôkyaa i ikyoogh man yange Yesu kaa ér Mbakristu ve̱ nôngo kwagh kpoghuloo sha u zuan a myom ye.—Luka 13:23, 24.
2. Ka mbamkighir mba ke’ woniyolough mba nyi ve ne i taver mbagenev u lun a anza a wang-na?
2 Hii nan ve i taver u lun a inja i wang nahana? Ityôkyaa igen i i hii ve kwagh a lu nahan yô, ka sha ci u mbamkighir mbà ke’ woniyolough. Ikyômpeni i eren ugurgurmbaakaav ngi tsenen myav u yaven a kwase shin nomsoor sha tindi ga la inja er ka kwagh u saren tsung man u sagher iyol shi ka kwagh u a lu sha ci u mbaganden yô, kpa kwagh gema gba í sha akaabo a kwagh ne a ve a mi la ga. (Mbaefese 4:17-19) Kpishi ke’ nomso man kasev mba ka i tese, ve lu a ayol a ve kôôsôô mbara ka i lu mba ve vese ayol a ve ga yô. Ashighe kpishi ufoto mba senema man mba sha televishen mba ka i tese ior ve yaven a ayol a ve la ka i lu ior mba ve ne ishima ve sha ayol a ve ga, i gbe lun u yaven a ayol a ve sha beer tsô yô. Ashighe kpishi mlu u kundun iyol man u nan ayol a ve icivir la ka a lu ga. Ior mbagenev tsen ayol a ve sha kwagh ne hii iyev vev je. Heela tseegh ga, mbakov u or ka ve kighir nan tsung ér nana nyôr nongo a ve vea er asema a ve, nahan mba ve vende la ashighe kpishi ka i kaa ve akaa shin i hee ve a hee je kpaa.—1 Peteru 4:4.
3. Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ior kpishi ve eren idyaa ke’ tara?
3 Mkighir u a lu ke’ atôiyol la kpa ne ka taver or u kusun anza a mimi her. Yehova yange gba uumace a isharen i yaven a kwase shin nom, man asaren la ka a taver je i zua ga. Isharen gba zua a kwagh u se henen ke’ ishima la tsung je, man dang u eren zua ityô vea mhen u henen sha kwagh u a zough sha mbamhen mba Yehova ga yô. (Yakobu 1:14, 15) U tesen ikyav yô, sha mgbe u yange i sember gban mker man i nger ke’ takerada u i yer ér British Medical Journal la yô, i pase ér ior kpishi mba ve yav a kwase shin nomsoor sha kwa u hiihii mbara yange ve er nahan lu sha ci u sase ve iyol u fan er u yaven a kwase shin nomsoor i lu yô. Mbagenev di lu sha ci u mbakwav ve mbá yaven a kasev shin nomso, nahan ve kpa ve soo u tan iniun ve kera. Kpa shi mbagenev di yô, gema kaa ér ka asaren a ve yange gande ve iyol ye, shin yange “msôrom pande kôr ve he’ shighe la kpuaa.” Aluer se soo u eren sha ishima i Aôndo yô, a gba u se hen kwagh a kaha kposo. Kanyi imba mhen nahan ia wase se u lun a inja i wang-na?
Maa Mfe u Ú Fe I Wanger We la A̱ Taver
4. Cii man se lu wang sha anza a ase yô, kanyi i gbe u se er keng-e?
4 Cii man se za hemen u lun a anza a wang yô, saa se kav ser u dondon imba uma ngira ve a mtsera. Kwagh ne zua sha kwagh u apostoli Paulu ngise nger he’ Mbakristu mba ke’ Roma la. Yange nger ér: “Kar [nen] er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la kpaa yô.” (Mbaromanu 12:2) U kaven e̱r u lun a inja i wang i lu kwagh u wasen la hemba u fan di a fa tsô ér í venda idya ke’ Mkaanem ma Aôndo la. Mkav la kua u fan ityôkyaa i i hii ve i vende idya la man e̱r se zua a mtsera ke’ mnyagh u nyaghen i̱ la kpaa. I vande teren atôakyaa agen ne ke’ kwaghngeren u a kar ke’ ijime la.
5. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne Mbakristu ve soo u lun a anza a wang-na?
5 Kpa he’ Mbakristu yô, atôakyaa a hemban nan u se palegh idya cii yô ka aa a dugh he’ ikyaryan yase a Aôndo la. Se vande fan ser a fa kwagh u a hembe doon sha ci wase yô. Mdoo u a doo se ishima la una wase se u kôron kwaghbo ihyom. (Pasalmi 97:10) Aôndo ka or u nan “hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa.” (Yakobu 1:17) Se doo un ishima. Aluer se ungwa imo na yô, se lu tesen ser a doo se ishima shi se wuese hanma kwagh u a er sha ci wase yô. (1 Yohane 5:3) Mayange se soo u van Yehova ahenge shin vihin un ishima bamen un sha u peren atindi a na a perapera la ga. (Pasalmi 78:41) Se soo u eren kwagh sha imba gbenda i ia na ior vea teren gbenda u perapera u civir un ne dang ga. (Titu 2:5; 2 Peteru 2:2) Aluer se mba wang sha anza a ase yô, se na ishima ia saan Uhembansha la ker.—Anzaakaa 27:11.
6. U pasen mbagenev mtil wase u sha kwagh u anzaagh la wasen nena?
6 Se tsuwan a ishima yase ser se lu mba lun a anza a wang se been kera yô, kwagh ugen u una seer kuran se yô, a lu u pasen mbagenev kwagh u se fe la. Na ior ve̱ fa er ú lu or u civir Yehova Aôndo, shi ú kange ishima u kuran atindi na a taven geng la yô. Ka uma wou man iyol you man kwagh u ú tsough a ishima you yô. Kanyi kwagh a gbe sha mini? Ka ikyaryan i dedoo i ú ye a Ter ú u̱ sha la. Nahan pase i̱ fa wang e̱r inja you i wang la i lu kwagh u a tenger a mi ga yô. U tilen sha ityough ki Aôndo sha u kuran atindi na la i̱ lu ú kwagh u kaan ihyagh a mi. (Pasalmi 64:10) Mayange kunya u̱ de ker ú u lamen sha kwagh u anza a ú kusu á la he’ mbagenev ga. U yeren ga lamen wang la una taver we, una kura ú kpaa, shi mbagenev kpa una taver ve asema u dondon ikyav you la.—1 Timoteu 4:12.
7. Se za hemen u kangen ishima lun wang sha anza ase nena?
7 Se kangen ishima yase u zan hemen u kuran atindi a anza a wang la se been kera yô, kwagh u dondon yô, se ker igbenda i varen ave ke’ kwagh u se tsough ne gbang. Gbenda môm u se er kwagh ne yô, ka u veren ishima zum u se tsough mba vea lu azende a ase la. Bibilo kaa ér: “Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh.” Ningir sha a mba ve dondon imba anza you la; nahan vea taver we. Ivur ne shi kaa ér: “Kpa ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.” (Anzaakaa 13:20) Nôngo sha er ú fetyô la cii palegh ior mba vea gba ishimaveren you uwer la.—1 Mbakorinte 15:33.
8. (a) Hii nan i gbe u se iv asema ase a akaa a injaa? (b) Kanyi akaa se palegha?
8 Heela tseegh ga, gba u se ivin asema ase a akaa a a lu a mimi man a a kom icivir man a a lu a perapera man a wang man a doon ishima man a a doo u ungwan man a dedoo man a a kom iwuese kpaa yô. (Mbafilipi 4:8) Se er nahan sha u heren a her kwagh u se nengen la man takerada u se er la man ityogholough mbi se ongo la kpaa. U kaan ér ityakerada i ijimbagh ngi eren or kwagh môm u nán nàn ishesaan ga la ka kwagh môm a u kaan ér ityakerada i dedoo la di kpa shi ngi ne or ma iwasen i dedoo ga. Umbur wer, ka taver uumace mba ve yen ne u gban ke’ idya i eren ga. Nahan, ityakerada man usenema man ityougholov mbi kuhwan mbi mbi kenden atôndo a isharen i yaven a kwase shin nomsoor la mbia va a asaren a bo, alaghga á di aa gema a va a isholibo. U se var a inja i wang yô, saa se iv asema ase a mfe u Aôndo la.—Yakobu 3:17.
Akaa A A Ze a Or ke’ Idya i Eren Yô
9-11. Di er Solomon yange kaa nahan, ka akaa a nyi yange wanyekwaor ugen hii u eren zan zan kar za eren idyaa?
9 Ashighe kpishi akaa a a fatyô u kaven a nga, a ka a hii u eren zan zan or nan kar za eren idya yô. Hanma kwagh shon u ka una er cii yô, i taver u hiden ijime. Nenge er i pase kwagh ne ke’ Anzaakaa 7:6-23 la yô. Solomon nenge a “wanyekwaor ugen u kaven kwagh ga,” shin u banen a mhen u vough. Wanyekwaor la lu “karen sha gbenda ikua ikua [a] iniuugh ki gbenda [u agbaga], a kôr gbenda u hen ya na, shighe u aikighe aôndoaimegh.” Wanyekwaor ne hii eren kwagh u shin ve. Er aôndoaimegh haa yô, ‘ishima’ na tese un ér a̱ za, a̱ gba karen sha ma godobi tsô ga, kpa i̱ lu u̱ a fe dedoo ér agbaga ngu sha mi yô.
10 Kwaghngeren la za hemen ér: “Nenge, kwase ugen za va, va kohol un a akondo a agbaga iyol, u lun a ishima i ayomough.” Hegen wanyekwaor ne nenge a na ve! Ma a goom ma a hidi ma a yem ke’ ya, kpa kwa ne yô hemba taver a ashen la, hemban je yô e̱r aeren na a vôr yum yô. Kwase la kôr un, suse un zwa. Lumun ér a̱ suse un zwa been kera yô, shi a kegh ato a kwagh u kwase ne lu ôron sha zwanyohon nahan la, ér: “Iniav mbi bem mbi her a mo, nyian je m kure iceghzwa yam.” Yange i na iniav mbi bem sha inyam man mwem man mkurem kua wain kpaa. (Levitiku 19:5, 6; 22:21; Numeri 15:8-10) Alaghga yange ter akaa ne sha u tan wanyekwaor la ikyughur ér un ban a perapera ga, kpa shi alaghga yange lu pasen un ér a̱ fa ér akaa a yan a dedoo man kwaghman ngu he’ ya na. Tsô a kpe iyol a kaa a wanyekwaor la ér: “Yô, sé za ya dooshima sé ide zan zan sev mbu av; i̱ doo se iyol a dooshima.”
11 Kwagh u yange mase eren la kera ngu ican u keren ahaba zuan a mi ga. “Sha zwanyohon na la a hemba un.” Wanyekwaor la dondo un ijime “er bua u zan hen ijiir i sôngon yô,” man “er inyon i yemen fefa hen kwaghhônon” nahan. Solomon kure kwagh ne sha mkaanem ma yuhwan iyol man nahan ér: “A kera fa er i lu sha ci u msaa u uma na je ga.” Kwagh la bende a uma na sha ci u “Aôndo Una ôr mbaerenijimba man mbavihin ivaa sha idya la ijir.” (Mbaheberu 13:4) Kwagh ne ka kwaghwan u vesen he’ nomso man kasev cii! Se palegh nen u hiin u ndyaren angahar sha gbenda u ua za a vese ape Aôndo a gba num a vese la.
12. (a) Ikyav i ishember i “kaven kwagh ga” la ér nyi? (b) Se fatyô u maan anza a taver nena?
12 Fa wer wanyekwaor u i er kwagh na heen ne lu u “kaven kwagh ga.” Mkaanem man tese ér mbamhen nav man asaren a na man dooshima na man mlu u ishima na man mbaawashima nav cii yange zua sha ishima i Aôndo ga. Mlu u yange lu a anza a gban kera la yange va un a aahe. Er se lu ke’ “ayange a masejime” a hang ne yô, ka i gba u or a nôngo kwagh tsung je ve nana maa anza a taver ye. (2 Timoteu 3:1) Aôndo na akaa a aa wase se yô. A ver mbamkombo mba tiônnongo u Kristu sha u taver se asema sha u se̱ za hemen u yemen sha gbenda u vough shi van a vese sha u se̱ ningir imôngo a ior mba ve kpa ve lu a mbaawashima er se nahan la. (Mbaheberu 10:24, 25) Mbatamen mbà ke’ tiônnongo mbá mba ve kuran se shi ve tesen se igbenda i perapera yô. (Mbaefese 4:11, 12) Se mba a Bibilo, Mkaanem ma Aôndo sha u ma hemen se shi ma tesen se gbenda yô. (2 Timoteu 3:16) Hanma shighe cii, se mba a ian i eren msen sônon ser i̱ na se jijingi u Aôndo sha u a̱ wase se yô.—Mateu 26:41.
U Zuan a Ityesen ke’ Isholibo i Davidi La
13, 14. Yange Tor Davidi hingir u eren isholibo i vesen nena?
13 Kwagh ka a er i vihi yô, mbacivir Aôndo mbaduenati je kpa nyôr iyol ke’ dang u eren idya ne. Imba or la yange lu Tor Davidi, u yange vanden civir Yehova sha mimi upuembaanyomov kar imôngo la. Aôndo yange doo un ishima lu u henen a hen ga. Nahan cii kpa, yange kaha tume shin isholibo i eren. Di er wanyekwaor u Solomon yange pase kwagh na la kpa lu nahan, Davidi kpa akaa yange lu a yange za zan za na un u̱ eren isholibo shi mase nan sha u i gba kera yô.
14 He’ shighe la Davidi lu igyandenor u alaghga yange poso di anyom 50 nahan daalaa yô. A ta ashe ape yange lu sha tembeyoughough na shaala tseng la, a nenge Batesheba, kwase u doon ashe la lu ôôn iyol. A pine kwagh u kwase la nahan i ôr un. A mase fan e̱r nom na Uria, lu kasen ityav ke’ Raba, gar ugen u Mbaamon yô. Davidi tindi i za kua a na i va a na ke’ ya u tor, tsô a yav a na. Ke’ masejime yô, ikyaa gba nôngon u ganden ave—kwase la kav e̱r Davidi wa un iyav yô. Davidi hen ér Uria una va yav vea kwase na, nahan a kaa loho a na ér a̱ mough ke’ utya a̱ va. A luun nahan yô, ma lu inja er ka Uria a lu ter u wan u Batesheba la nahan. Kpa Uria yem ke’ ya na ga. Tsô er hange Davidi u yeren isholibo na tsung yum yô, a na Uria gbenda ér a̱ hide a̱ yem ke’ utya, kpa a gema a tindi un a washika he’ kurutya, washika la kaa ér i̱ ver Uria he’ ape a wua un yô. Tsô Uria saa ku, nahan Davidi vôso kwasecôghor la cii man ior mase fan er a we iyav ye.—2 Samuel 11:1-27.
15. (a) Yange i pon isholibo i Davidi ke’ igbar nena? (b) Davidi yange er nena sha mkôôm u Natan kôôm un sha ayom laa?
15 Lu inja je er ayom a Davidi er u yeren isholibo na la wase yô. Iwer ngi karen yô, maa i mar wan la—lu wan nomso. Aluer yange Davidi lu a kwagh ne ke’ ishima ve dugh Pasalmi u sha 32 la yô, ikyav tese gbar gbar ér yange imoshima na lu nan un ican. (Pasalmi 32:3-5) Nahan cii kpa, isholibo la yange i lu myer sha ishigh ki Aôndo ga. Bibilo kaa ér: “Kwagh u Davidi er la yô, vihi TER ishima.” (2 Samuel 11:27) Yehova tindi profeti Natan, za a kwagh u yange Davidi er la za pase un sha ayom. Fese je maa Davidi lumun ibo, nahan a zamber ér Yehova a̱ zungwe un mhôônom. Mgem u yange gema ishima sha mimi la na yô, a hingir u himen a Aôndo. (2 Samuel 12:1-13) Yange Davidi vihi ishima sha mkôôm la ga. Kpa a gema a er ieren i í pase ke’ Pasalmi 141:5 nahan la, ér: “De orperapera nana̱ gbidyem, á lum kwagh u dedoo, nana̱ zôhô a mo kpaa, á lum er ka mkurem ma sha ityou nahan, ityough yagh kia venda ma ga.”
16. Ka icintan man kwaghwan u nyi yange Solomon na sha kwagh u tindi u perene?
16 Alaghga Solomon u yange lu wan u nomso u sha uhar u Davidi man Batesheba la yange gbidye kwar sha vegher u bo u uma u ter na ne. Ke’ masejime yô, a nger kwagh ér: “Or u nan cir akaabo a nan yô, nana zua a iveren ga, kpa u nan pase a, shi nan undu a yô, nana zua a mhôônom ma zungwen.” (Anzaakaa 28:13) Aluer se gba ke’ isholibo i vesen yô, a gba u se er sha kwaghwan u i ne i nger, a lu icintan shi a lu kwaghwan kpaa ne. Se pase Yehova isholibo yase shi se kporom he’ mbatamen mba tiônnongo kpaa sha u ve̱ na se iwasen yô. Tom u mbatamen u hange hange yô, ka u kôôm mba ve gbe ke’ isholibo la.—Yakobu 5:14, 15.
U Wan Ishima a Atam a Isholibo I Um La
17. Shin er Yehova a den ior a asorabo nahan kpaa, kanyi kwagh a palegh ior a mi ga?
17 Yange Yehova de Davidi a isholibo na la. Lu sha ci u nyi? Yange lu sha ci u Davidi lu ormimi, shi lu sha ci u un kpa yange zungwen mbagenev mhôônom, shi lu sha ci u mgemshima na la yange lu u mimi. Nahan cii kpa, yange i palegh Davidi a mbamzeyol mba yange ve cir sha a na mbara ga. (2 Samuel 12:9-14) Nyian kpa kape i lu je la. Shin er Yehova a ve a kwaghbo sha mba ve er iferkwagh kpa ve gem ishima mbara ga nahan kpaa, palegh ve a atam a isholibo ve ka i ume la ga. (Mbagalatia 6:7) Atam a idya i eren yô, a fatyô u lun ivaapaven shin iyav mbu kwase wan abu man angev mbu tsaren sha myav u yaven a kwase shin nomsoor la shin mne u kera nan orgenegh la jighjigh ga shi nán nan icivir kpaa ga la.
18. (a) Paulu yange kaa a tiônnongo u ke’ Korinte la ér a̱ er a or u nan er isholibo i vesen la nena? (b) Yehova tesen dooshima man mhôônom ma zungwen he’ mbaasorabo nena?
18 Aluer se er isholibo i vesen man se mba yan ican i atam a mtsum wase a um la yô, a kera taver u uwer gban se ga. Nahan cii kpa, se de nen ser ma kwagh môm kpa a̱ yange se u geman ishima hiden himen a Aôndo ga. Ke’ derianyom u hiihii la, Paulu nger Mbakorinte washika kaa ér ve̱ dugh or u yange zer eren ijimba a kwase u ter na la kera. (1 Mbakorinte 5:1, 13) Kpa or la gem ishima sha mimi yô, Paulu shi kaa a tiônnongo ér: “De nen nan kwagh la man shi sur nen nan ishima kpaa.” (2 Mbakorinte 2:5-8) Se nenge a dooshima u Yehova man mhôônom nam ma zungwen ke’ kwaghwan u i ne i nger ne. Mbatyomov mbashaav ka ve ember zum u orsholibo nan gem ishima yô.—Luka 15:10.
19. U vaan afanyô a sha inja sha ieren i kpeegh i or er la una va a mbamtsera nena?
19 Shin er isholibo i eren ka i na se ijungwen nahan kpaa, afanyô a vaan la aa fatyô u wasen se u ‘kuran iyol sha er se kera hide se er ifer ga yô.’ (Yobu 36:21) Sha mimi yô, doo u atam a yuan a isholibo i um la aa yange se sha er se kera shi kimbir eren kwaghbo shon ga yô. Heela tseegh ga, Davidi yange yar tom a mkar u yange kwagh kar a na sha ci u isholibo na i eren la sha u wan mbagenev kwagh. Yange kaa ér: “Me tese mbaerenakaabo igbenda You, mbaasorabo kpaa vea gema asema, vea hide her a We.”—Pasalmi 51:13.
Msaanyol Ve ke’ Mcivir u Civir Yehova La
20. Ka mbamtsera mba nyi or zough a mi sha u kuran atindi a Aôndo a perapera laa?
20 Yesu yange kaa ér: “I saan mba ve ongo kwaghôron u Aôndo man ve eren sha mi kpaa la, iyol.” (Luka 11:28) U kuran atindi a Aôndo a perapera la ve a msaanyol hegen man gbem mayange a kera bee ga. Aluer anza a ase nga wang yô, se za nen hemen u lun nahan sha u yaren tom a mbamne mba Yehova a ne sha u suen se ne cii. Aluer se gba ke’ idya i eren yô, se zua nen a ishimataver sha u fan e̱r Yehova a we iyol a keghen a kegh u zungwen mba ve gem asema sha mimi mbara mhôônom yô, shi se kange nen asema ser mayange se kera kimbir eren isholibo shon ga.—Isaiah 55:7.
21. Ka sha u kuran nyi kwaghwan u apostoli Peteru ve una wase se u lun wang sha anza asa?
21 Ica a gba ga tsô tar ú ú ban a perapera ne ua kar kera, kua mbamhen man aeren a ú a idyaa la cii. Aluer se mba a anza a wang yô, se zua a mtsera hegen man gbem sha won kpaa. Apostoli Peteru yange nger kwagh kaa nahan ér: “Ne mbadoon mo ishima, er ne lu keghen akaa ne yô, nôngo nen tsung sha u á kohol ne ken bem sha ishigh Nagh né lu wang a acôghor iyol ga yô. . . . Er ne vande fan kwagh ne nahan yô, kuran nen i̱ de kera kôron ne i̱ urugh ne sha mtsum u mbarumun atindi ga la er né gba sha mtil wen la ga yô.”—2 Peteru 3:14, 17.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Hii nan ve anza a wang aa fatyô u lun kwagh u tavera?
• Ka igbenda i nyi ia wase se ke’ mkange u se kange ishima ser se dondo anza a taven tseng nee?
• Kanyi ityesen nahan se fatyô u zuan a mi ke’ isholibo i wanyekwaor u Solomon a ter kwagh na laa?
• Ikyav i tesen i Davidi la i̱ tese se nyi sha kwagh u mgemshima?
[Study Questions]
[Picture on page 25]
Aluer ú pase ior mbagenev sha u ve̱ fa mtil wou sha kwagh u anza a wang yô, kwagh la una kura ú
[Pictures on pages 28, 29]
Er Davidi yange gema ishima sha mimi yô, nahan Yehova de un a isholibo