Anza a Wang a Bibilo l Tese la A Hemba Doonoo?

“KWAGH gba ityô sha anza a dedoo sha er aa hemen ior vev yô.” Kape Orjaman u tsan tom ke’ kwaghngeren man abaver a ôron sha televishen yange kaa la. Mkaanem mara gba iliam mimi. Cii man ityô i̱ orumace i tema i kpe i iyol shi i̱ za ior vev kera yô, saa vea lu a atindi a wan vande gbang a ior cii ve lumun a á man a paven kwagh u shami kposo a u kpeegh man u dedoo di kposo a u bo yô. Mpin ngu ér: Ka atindi a nyi a hembe lun a inja he’ ityô man ior i i̱?

Aluer ka atindi a sha kwagh u anzaagh a ke’ Bibilo la i dondon yô, gba u aa wase ior u lun a inja uma i kundu kundu man i saan saan kpaa. Nahan a nalegh a mi yô, nongoior u u kor atindi la jimin cii ua hingir saan saan shi ua lu a uma u kundu kundu kpaa. Kape kwagh a lu laa? De se time sha akaa ahar a hange hange a Bibilo i er yô: ka u nzughur angahar ke’ ivese ga man u lun ormimi sha igbenda i uma u or cii la.

Var a Or u Ú Vese La

Orgban se yange gba Adam been yô, a gba Ifa ér a̱ lu ikyar na. Mkange u yange i kange ve la lu ivaa i hiihii sha won cii man lu u i̱ lu gbem kpaa. Aôndo yange kaa ér: ‘Or nana undu ter u nan kua ngô u nan, nana var ken kwase u nan.’ Anyom kar kuma 4,000 kpa Yesu Kristu shi va kimbir ôron mlu u ivesegh ne he’ mbadondon un. Heela tseegh ga, yange venda myav u yaven a kwase shin nomsoor ke’ won u ivesegh la kpaa.—Genese 1:27, 28; 2:24; Mateu 5:27-30; 19:5.

Sha kwagh u Bibilo i er yô, akaa a vesen nga ahar a aa na msaanyol ke’ ivese yô, ka mdoo u ve doo ayol a ve ishima shi ve ne ayol a ve icivir la. Gba u nom u nan lu ityough he’ ya la nana̱ eren a kwase u nan sha dooshima a u tangen iyol shio sha u keren kwagh u hemban doon sha ci u kwase u nan. Nana luun a kwase u nan imôngo “sha kwaghfan” shi nana̱ de ‘nyoon ishima a nan sha tswam’ kpaa ga. Ka u kwase di nana “cia nom u nan” tsung je. Aluer mba ve er ivese mbara dondo atindiakaa ne yô, vea fatyô u hemban mbamtaver mba ke’ ivese mbagenev kpishi je shin yangen ve a yange kuaa je kpaa. Nom la nana var ke’ kwase u nan, kwase di kpa nana var ke’ nom u nan.—1 Peteru 3:1-7; Mbakolose 3:18, 19; Mbaefese 5:22-33.

Atindiakaa a Bibilo i we ér mba ve er ivese mbara ve̱ var ke’ ayol a ve ve̱ de nzughur angahar ga la nga wasen u nan ivese msaanyol kpa? Yô, time ase sha kwaghtôvon u yange i tôv ke’ tar u Jamani ve i mase kaven la. Yange i pine ior ér ve̱ ôr akaa a a hembe lun a inja ke’ ivese la. Kwagh u yange i hemba teren yô ér ve uhar cii ve̱ de ndyaren nzughur nzughur ga. We kpa ú kera lumun wer aluer or u nan er ivaa nan fa er or u nan vese nan la kpa nan ngu kuran iyol i nan nahan a hemba saan nan iyol gaa?

 Aluer Mbamzeyol Due di Ye?

Kpa aluer iyongo i vesen gba he’ atô u nom man kwase di ye? Aluer dooshima ve ngu been ye? Aluer kwagh ngu eren nahan yô, a hemba doon u kuren ivaa la gaa? Shin he’ shighe ne kpa tindi u Bibilo i we ér mba ve er ivaa mbara ve̱ var a ayol a ve la shi una lu a iwasen here?

Mbangeren Bibilo kav ér mba ve er ivaa yô, vea lu a mbamzeyol sha ci u myen u orumace nan yen la. (1 Mbakorinte 7:28) Nahan cii kpa mbazuan ivaa mba ve dondon atindi a Bibilo yô, mba nôngon u den orgen a isholibo geman keren gbenda u been a iyongo ve la. Nahan cii kpa ashighe agen nga a akaa agen—amba er idya shin gbidiv nahan—aa na alaghga a doo u Orkristu nana ker u undun or u nan vese la shin paven ivaa yô. (Mateu 5:32; 19:9) Kpa u kuren ivaa a ma ityôkyaa i vesen shio shin kuren í sha u nôngon vôson orgen la ka ikyav i tesen msoo u or soon iyol i nan tseegh wan mbagenev ikyo ga la. Kpa kwagh la ne mkomshima shin msaanyol ke’ uma u or kpaa ga. De se nenge ikyav.

Peter yange va kav wener yar yar u yange lu ke’ ivese na la kera lu nahan ga. * Nahan a undu kwase na a za nyôr Monika, u un kpa yange undu nom na la. Yange ikyaa za nena? Iwer ngi karen kpuaa yô, Peter lumun ibo nahan ér, u lun vea Monika “heghem er yange m hen mer a lu la nahan ga.” Hii nan ve kwagh lu nahan ga? Myen u or nan yen la yange due tseer tseer ke’ kwase u sha uhar u yange lu á na la di vough er u hiihii la nahan. U hemban gban kera je yô, kwagh u yange gba tsuan a ishima na gaagh tsô ér una er la va un a ican i inyar tsung je. Heela tseegh ga, yange ônov mba Monika ure sha ci u mgem u akaa gba geman ke’ tsombor ve kwa môm kpoo la.

Er kwagh u yange er ne a tese nahan, zum u ahumbe a toon a va te sha tso u ivesegh yô, u duen shin tso shon kera la ka kwagh u hemban doon u eren la ga. Kpa hide sha vegher ugenegh yô, zum u ahumbeaura a ve yô, u dondon atindi a wang a Bibilo, Mkaanem ma Aôndo ma we la una wase ivese ia mire ga shi una va a í he’ mngerem ma má gbuusu yum ga yô. Kape kwagh u Thomas man Doris kpa yange lu je la.

Thomas man Doris yange ve zua ivaa hemba anyom 30 nahan maa Thomas va hii u man ikyôhô kpoghuloo. Temazutuu maa kohol Doris, nahan ve uhar cii ve lam sha u paven ivaa. Doris tôô kwagh ne pase Orshiada u Yehova ugen. Orshiada la tese Doris kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u ivesegh yô, shi taver un ishima ér a̱ de gbe torough u paven a nom na fele ve ga, a̱ vande keren gbenda vea nom na sha u nôngon been a zayol ve la ve. Lu kwagh u Doris er je la. Iwer ngi karen kpuaa tseegh tsô maa, ve kera gba bughun zwa teren kwagh u ivaapaven ga. Thomas vea Doris ve gba keren gbenda u been a mbamzeyol vev mbara. U dondon kwaghwan u Bibilo i we la hide nyôôso ivaa ve shi na ve ian i sôron mlu ve kpaa.

U Eren Inja i Mimi sha Akaa Cii

Cii man or a̱ var ke’ or u nan vese la yô, saa nana lu or u nan gbe uwer sha ikyaa ga shi nan lu or u haan iyol inya a kwagh kpaa ga yô. Shi u or nana za hemen u lun a inja i mimi ke’ tar ú ú ban a mimi ne yô, gba u nana lu a anza angan ne. Bibilo ôr kwagh u inja i mimi kpishi. Apostoli Paulu yange nger Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mba ke’ Yudia mbara kwagh ér: “Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.” (Mbaheberu 13:18) Ikyav i kwagh la ér nyi?

Ormimi ka u nan eren aie ga shi nan we cim ci cim kpaa ga yô. Ka or u nan eren akaa a a zough nan a mbagenev la wang wang—i tsum ga shi i lu sha icivir, í kera lu sha icugh shin sha u tsumen a or kpaa ga yô. Heela tseegh ga, ormimi ka u nan lu perapera nan nyighen orgen ga yô. Ior mba mimi mba ne msuur u suur sha or shi mba lu vangertiôr kpaa. Ka akaa a a ne ieren i kundu kundu shi a ne ior ve doon ayol a ve tsung je la.

Ior mba mimi mba lu saan saan kpa? Een, mba a ityôkyaa i lun saan saan. Er anyighe man icugh i ngee nahan kpaa—shin alaghga ka mlu u kwagh a lu nahan la je a ne ve—ior mba ve lu mba mimi yô, kwagh ve ka a doo mbagenev ishima ye. Sha kwagh u mgbe u yange i gba mker he’ mbayevikyaior la a tese yô, iorov 70 ke’ deri wuese inja i mimi ér ka kwagh u injaa tsung je. Heela tseegh ga, anyom a  ase aa lu nan je kpaa, inja i mimi ka tamen kwagh he’ mba se nengen ser mba azende a ase la.

Yange i tese Christine iv zum u a lu anyom 12 la je. Anyom nga karen yô, a hingir côô kwasembaiv u dughun ior akaa shin ikpa. Yange kaa ér: “Ayange agen je yô, yange m kur a sam inyar u kuman DM 5,000 [e̱r ₦242,000 nahan].” Kpa dasenda kôr Christine kwa imôngo, shi ashe ver ikyôr sha inja i yange igen a gbihi un ke’ purusu. Zum u Mbashiada mba Yehova tese Christine kwagh u Bibilo i er sha kwagh u inja i mimi yô, inja i dedoo i Bibilo i̱ tese la urugh un. Nahan a hen u kuran tindi u a kaa ér: “Or u iin nana̱ de kera shi iin ga” la.—Mbaefese 4:28.

Shighe u i va er Christine batisema hingir Orshiada u Yehova la nahan, kera lu kwasembaiv ga. A gba nôngon u eren inja i mimi sha akaa cii, sha er inja i mimi man anza a Mbakristu agen kpa a gbe Mbashiada kwagh yum yô. Pipaabaver i i yer ér Lausitzer Rundschau la kaa ér: “Ambaakaa er inja i mimi man u eren kwagh akuma akuma man u doon a mbawanndor a or la cii ka akaa a a gbe Mbashiada kwagh tsung yô.” Christine nenge mgem u a gem uma na la nena? A kaa ér: “Hegen u m de iv ne hemba saan mo iyol. Kam iyol sha inja i m ngu or u lun a iciviryolough he’ ior av yô.”

Ityô Jimin Cii I Zough a Mtsera

Ior mba ve lu jighjigh he’ mba ve vese la man mba ve lu mba mimi mbara ka i lu ve tseegh i saan ve iyol ga, he’ ityô ve jimin cii kpa mba ior mba dedoo. Mbatôôn ior ityom ka ve hemba soon ior mba ve nyighen or ga yô. Se cii se soo u lun mbawanndor a ior mba i ne ve jighjigh yô, shi se mba soon u yamen kwagh he’ kenti u orteenkasua u nan lu a jighjigh iyol yô. Se mba ne mbapativ man udasenda man mbaajiriv mba ve vende ingyatu ngohol la icivir gaa? Ityô ka i zua a mtsera kpishi zum u ior mba he’ i̱ ka vea lu a mimi iyol a̱ hingir ikye ve, a̱ kera lu di shighe u i gbe ve i doo la tseegh ga yô.

Heela tseegh ga, ior mba lun jighjigh he’ mba ve vese ve mbara ka ve na icombor ve i taver dông. Man ior kpishi vea lumun a orpatii u ke’ tar u Yuropa u yange kaa nahan la, ér: “Zan zan nyian kpa ka tsombor ú lu ijiir i orumace nan yeren ityough her sha u zuan a mkpeyol man awashima ye.” Tsombor ú ú lu ke’ bem yô, ka ú mbaganden mba her man mbayev cii i lu ve ke’ ishima hang ga la.” Nahan ior mba ve lu jighjigh ke’ ivese ve la mbá wasen u maan ityô i̱ i̱ lu dông yô.

Hen ase sha imba mtsera i hanma or nana zua a mi aluer ior kera mba gbihin mba ve vese la ga shi mbaatejir mba paven ivaa kpa mba ga shi ajir a i yer sha kwagh u or u nana koso ônov la kpa nga ga yô. Shi aluer mbadughun ior akaa shin ikpa man mbaiin ke’ ukenti man mbayan inyaregh man mbatomov mba wan anyighe man mbatimenshaakaa mba eren cim ci cim kera mba ga nahan a lu nena? Kwagh la ngu ke’ ato inja er ka mnyamciem di tsô yôô? Ior mba Bibilo man kwagh u i̱ er sha kwagh u mlu wase u ke’ hemen la a hange ve tsung yô, ve nenge nahan ga. Mkaanem ma Aôndo er ityendezwa ér ica a gba ga tsô Tartor u sha ikyev i Mesiya la ua ngohol tahav he’ gomoti mba orumace sha tar cii. Tartor la ua nguren hemen yô, a tese ior mba sha ikyev i ú cii vea fa u eren anza a Bibilo i tese la. Zum la, “mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.”—Pasalmi 37:29.

Inja i Bibilo I Tese la Ka I Hemban Doon Cii

Ior umiliôn imôngo mba ve tim sha Icighanruamabera yô, ve mase va nengen e̱r kwaghwan u Bibilo a har i lu sha kwaghfan u Aôndo, u a hembe u orumace a yem zende zende yô. Ambaaior la tôô Bibilo ngi ve kwagh u suur sha mi shi ngi ve kwagh u a lu a inja ke’ tar ú ainge ne je kpaa yô. Ve fa je e̱r u ungwan kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo la i lu sha ci u mkpeyol ve yô.

Sha nahan yô, ambaaior la nga ker kwaghwan u Bibilo i we nahan ne ke’ ishima, ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you.” (Anzaakaa 3:5, 6) U eren nahan la ne uuma vev mba lu guda tsung je, shi mba ne ior mbà ve kase ve la u zuan a mtsera kpaa. Shi mba ze hemen u lun a vangertiôr ke’ “uma u a lu van la kpaa,” ka shighe u uumace cii vea dondo anza a Bibilo i tese je la.—1 Timoteu 4:8.

[Footnotes]

[Blurb on page 5]

Zum u ahumbeaura a ve yô, u dondon atindi a wang a Bibilo i we la, una wase ivese ia mire ga shi una va a í he’ mngerem ma má gbuusu yum ga yô

[Blurb on page 6]

Er anyighe man icugh i ngee nahan kpaa—shin alaghga ka mlu u kwagh a lu nahan la je a ne ve—ior mba ve lu mba mimi yô, kwagh ve ka a doo mbagenev ishima ye