U Hemban Isheer I Orumace
U Hemban Isheer I Orumace
“Ishimaveren i iyolough yô ka ku.” —MBAROMANU 8:6.
1. Mbagenev mba nengen iyol i orumace nena, man ka mbampin mba nyi ve kom u se nenge sha mini?
“M NGU wuese We er U erem m lu kwagh u cieryol man u kpilighyol kpaa yô.” (Pasalmi 139:14) Kape orpasalmi Davidi yange gbidye kwar sha iyol i orumace, i i lu môm ken akaa a Yehova á gbe la ve, wa icam je la. U mbatesen mba ukwaghaôndo mba vesen mbagen ma ve nenge iyol i or a imba iwuese ngin nahan yô, ve gema ve nenge ér iyol ka bàr u yeren ker man ikyagh ki tomov ki isholibo kpaa. I na í ati kposo kposo ér ka “ikyondo i mlan, man imaagh ki akaa a dang, man ikyangenev mbi kwagh u hôngorough, man kyeji u imegh, man uma u lun ifoosugh, man ikyom i lun per, man uwar u zenden sha.” Sha mimi yô, apostoli Paulu yange kaa ér: “Ma kwagh u doon tem ken mo ga.” (Mbaromanu 7:18) Kpa inja na yô ka u kaan ér i tsule se gbang ken iyol i isholibo je ma gbenda kpa kera ngu ga shinii?
2. (a) Inja i “ishimaveren i iyolough” yô ér nyi? (b) Uumace mba i sar ve u eren ishima i Aôndo la, ka ahendan a nyi a ze hemen hen atô u “iyol” man “jijingi” ve?
2 Ashighe agen Ruamabera ka a yar tom a ishember i ‘inyam’ la sha u tilen sha ityough ki orumace ken mlu u nan yen nan dugh ken tsombor u Adam u hembanato la. (Pasalmi 51:5; Mbaromanu 5:12) Ka sha ikyev na se ye dyako u ‘isheer i iyolough’ ye. (Mbaromanu 6:19) Shi Paulu yange ta icin ér: “Ishimaveren i iyolough yô ka ku.” (Mbaromanu 8:6) Imba “ishimaveren i iyolough” la ka u or lun sha ikyev i asaren a iyol i í yen ne shi den ér i̱ mgbeghan nan kpaa je la. (1 Yohane 2:16) Nahan ka sea nôngon ser se er ishima i Aôndo yô, ahendan a zer van hen atô u mlu wase u ken jijingi la man mlu wase u iyolough u isholibo u a zeren kighir se gbem ér se̱ er “aeren a iyolough” la. (Mbagalatia 5:17-23; 1 Peteru 2:11) Yange Paulu pasen ahendan a ken atô u iyol na ne cii been yô, a vaa iyol nahan ér: “Kpe ahii, mo or u gban kera nee! Ka an nana shi yimam sha ikev i iyol i kuugh nee?” (Mbaromanu 7:24) Paulu yange lu or u imeen kôr un lu a hua shio yôô? Bibilo na mlumun genger genger ér ei!
Mimi u A Lu sha Kwagh u Imeen man Isholibo Yô
3. Ior kpishi mba nengen kwagh u isholibo man imeen nena, kpa Bibilo gema ta icin sha imba ieren la nena?
3 Ior kpishi nyian lumun a kwagh u isholibo la ga. Mbagen ka ve yar tom a ishemberti i “isholibo” la sha kwaghhômon ér ka ishember i tse i yange i yilan sha u pasen teregh ku orumace yô. Ve kera kav er i gbe u “se cii sé va tile ken igbar sha ishigh ki ikônough ki ijirigh ki Kristu keng, sha er hanma or nana ngohol kwagh u nan lu eren ken iyol la shin a lu u doon shin a̱ lu u bo kpaa” nahan ga. (2 Mbakorinte 5:10) Alaghga mbagenev vea kaa sha imo gyer nahan ér: “Me fatyô u hendan a nyityo kwagh igen cii, saa di imeen tseegh me kan shio ye!” Mbagenev mbá hen ijiir i gado ve i lu u keren kwagh u una na ve msaanyol her ave ave la tseegh yô, a̱ lu kwaghyan shin u yaven a kwase shin nomsoor, shin a̱ lu gurgur shin ma gwaikyaa kpaa. Ú ngu wer ka gbe ve ishima u ma ve zough a hanma kwagh tseegh ga, kpa ka ve soo ér ma ve zough a mi ave ave la je! (Luka 15:12) Mba fetyô u nengen hemban kwagh u hen ikyum ikyum ne, tan ashe za nengen a iember i “uma u a lu uma jim la” ga. (1 Timoteu 6:19) Nahan kpa, Bibilo yô i̱ tese se ér se̱ gbidyen kwar sha kwagh zulee shi se̱ nengen i̱ zaan ca, se̱ palegh nyityo kwagh i̱ ia bula se ken jijingi shin sha ma gbenda ugen cii. Icighan injakwagh igen kaa ér: “Orfankwagh ka nan nenge a kwaghbo, nan yer, kpa mbalanenkwagh yô, ka ve kar ve za ya ican.”—Anzaakaa 27:12.
4. Ka nyi kwaghwan yange Paulu wa i nger ken 1 Mbakorinte 10:12, 13 la?
4 Shighe u Paulu nger kwagh tindi a mi hen Mbakristu mba ve lu ken Korinte—gar u yange i fa un sha aeren na a hôngorough la—a ta ve icin jighilii sha kwagh u imeen man tahav mbu isholibo. A kaa ér: “Or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô. Ma imeen ngi a tser ne ga, saa i hemban or ga la. Kpa Aôndo yô, ka u jighjigh, Una rumun er i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.” (1 Mbakorinte 10:12, 13) Se ci ca cii—mbayev man mbaganden, nomso man kasev cii—se mba tagher a ameen ken makeranta man hen ijiir tom man sha ajiir agenegh kpaa. Nahan de se time nen sha mkaanem ma Paulu mara nahan se nenge inja i ma lu a mi hen avese la.
De Te Ave Vanger Ga
5. Er nan ve i lu kwaghbo u tan ave vanger sha mtaver wasa?
5 Paulu nger ér: “Or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.” U tan ave vanger ser aeren a ase taver gbang la ka kwaghbo. U eren nahan la tese ér or la nan ban a mkav u kaven inja i isholibo man tahav mbu i̱ lu a mi la. Er ambaaior er Mose man Davidi man Solomon man apostoli Peteru nahan je kpa yange ve gba ken isholibo yô, doo u se hen ser se yô se mba iyol ishô he? (Numeri 20:2-13; 2 Samuel 11:1-27; 1 Utor 11:1-6; Mateu 26:69-75) Anzaakaa 14:16 kaa nahan ér: “Orfankwagh ka nan cian ifer, shi nan pav a i kpaa, kpa ibumeor yô, ka nan cihin kwagh, nan cian kwagh ga.” Heela tseegh ga, Yesu yange kaa ér: “Jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” (Mateu 26:41) Er orumace môm u nan yen ne nan lu iyol ishô sha isharen i saan ishe ga yô, gba u se wa icintan i Paulu la sha ada dedoo nahan se hendan a imeen, ga yô se fatyô u gban.—Yeremia 17:9.
6. Ka hanma shighe i doo u se wa ago a hendan a imeene, man se er kwagh ne nena?
6 Ka ieren i sha mkav u wan ago iyol sha kwaghbo u alaghga una va aburabur la. Tor Asa yange kav ér shighe u i lù ken bem la lu shighe u hemban doon u una maa imaagh ki lun kuraiyol je la. (2 Kroniku 14:2, 6, 7) Yange fa je ér aluer una de ér una va wa ago iyol shighe u i te num sha a na la yô, hen shighe la tso a kua a kar ihongo. Kape i hembe doon u tsuan kwagh u se e̱r zum u ameen aa va la hen shighe u se lu a ishima i henen kwagh shimi shi í lu kundu kundu kwagh a lu a̱ za iyol ga la je la. (Pasalmi 63:6) Daniel man akar a na a cian Aôndo la yange vande tsuan ér vea kura tindi u Yehova cii ve i mase va kighir ve ér ve̱ ya kwaghyan u tor ye. Sha nahan yô, ve kera zôôr a zôôr u tilen dông sha kwagh u yange ve wa ken ishima la ga, ve venda u yan kwaghyan u hôngorough la. (Daniel 1:8) Cii man akaa a meen se aa va yô, de se vande taver mkange u se kange ishima u lun wang sha aeren la tsuaa. Ka hen zum la se lu aa tahav mbu hendan a isholibo ye.
7. Er nan i lu kwagh u surun ishima u fan ér mbagenev vande hendan a isheer i iyolough la hembana?
7 Mkaanem ma yange Paulu kaa nahan er “ma imeen ngi a tser ne ga, saa i hemban or ga la” ka mkaanem ma surun se ishima kpen kpen! (1 Mbakorinte 10:13) Apostoli Peteru yange nger ér: “Hendan nen a [Diabolo], tile nen dông sha jighjigh u nan gadia ne fa anmgbianev enev sha won cii kpaa i ver ve ican shon i môm i môm i ne lu yan i ne vough.” (1 Peteru 5:9) Een, mbagenev kpa vande tagher a ameen shon ne, kpa ve hendan a á ve hemba sha iwasen i Aôndo, nahan se kpa se fatyô u hemban. Nahan kpa, er se lu Mbakristu mba mimi mba ve lu ken tar ú ú saa ishe ne yô, se cii se fatyô u veren ishima ser a mee se kpee, a̱ lu hegen ga yô a va lu ken hemen. Nahan se er nan ve se lu a vangertiôr ser se hemba isheer i iyolough la man imeen i eren isholibo laa?
Se Fatyô u Hendan a Imeen!
8. Gbenda u vesen u palegh imeen yô kanyi?
8 Gbenda u vesen u kera lun “ikpan sha ikev i isholibo ga” yô, ka u palegh imeen er se fetyô cii. (Mbaromanu 6:6) Anzaakaa 4:14, 15 wa se kwagh ér: “De nyer sha gbenda u ior mba bov ga, man shi de zenden sha gbenda u mbaaferev kpaa ga. Nyagh u, de karen sha u ga; goom sha u, kar kera.” Ashighe kpishi ka a̱ lu u ma kwagh una yem a vese se za gba ken isholibo kpa se vande fan tsuaa. Nahan kwagh u i doo u se er, er se lu Mbakristu yô, ka u ‘karen kera,’ lun paleghaa a nyityo or shin nyityo kwagh shin nyityo ijiir i ia kende atôndo a asaren a bo ken avese ér se̱ er kwagh u hôngorough cii.
9. I ôr kwagh u yevese mbamlu mba kunyav mba vea fatyô u himbir or la ken Ruamabera zever zever nena?
9 U yevese undun kwagh u van or a imeen la kpa ka gbenda u vesen ugen ú hemban imeen. Paulu wa kwagh ér: “Yevese nen idya.” (1 Mbakorinte 6:18) Shi a nger ér: “Yevese nen akombo a civir.” (1 Mbakorinte 10:14) Apostoli la shi yange ta Timoteu icin ér a̱ yevese isharen i ikyoo ga i̱ zuan a inyaregh la, kua “asaren a sha inja i mbayevikaior la” kpaa.—2 Timoteu 2:22; 1 Timoteu 6:9-11.
10. Ka akav ahar a lun kposo kposo á nyi a tese mluainja u yevese imeene?
10 Time ase sha kwagh u Tor Davidi u Iserael la yôô. Yange ngur yengen kera sha tembeyoughough na u sha yô, a ta ashe a za nenge a kwase u doon ashe lu ôôn iyol, man asaren a bo gba ivin un ken ishima. Yange ma undu tembeyoughough la ma yevese imeen shon. Kpa, a gema a pine a fa kwagh u kwase ne—lu Batesheba je la—nahan kwagh u gema va ker la lu u vihin kpishi. (2 Samuel 11:1–12:23) Gema sha vegher ugen di yô, Yosev yange er nena zum u kwase u ijimbagh u orvesen na lu teven un ér a̱ yav a na laa? Ngeren la pase se ér: “Er a zer ôron kwagh a Yosev ayange ayange nahan kpaa, Yosev wa iko u yaven a na ga, shin u teman a na imôngo tsô kpaa ga.” A atindi a ken Tindi u sha Ikyev i Mose, u yange i lu a̱ na ga la shio je kpa, Yosev na un mlumun nahan ér: “A er nan man me er kwaghbo u vesen ne, me er Aôndo isholibo nahana?” Iyange igen yô kwase ti gese uwegh kôr un, kaa a na ér: “Va yav a mo.” Yosev yange tile her ér una nôngo a wase un a̱ hen a ishima kpa? Ei. A “yevese a due ken won.” Yosev na imeen i yaven a kwase la ian ér i̱ hemba un ga. A yevese!—Genese 39:7-16.
11. Aluer se mba zeren tagher a ma imeen gbem yô, kanyi se fatyô u erene?
11 Ashighe agen ior ka ve nenge ér u yevese kwagh ka igbekera, kpa ashighe kpishi ka u se karen hen ijiir kera la ka i lu ieren i sha mkav ye. Alaghga se mba zeren tagher a imeen hen ijiir tom hanma shighe. Shin er alaghga se fatyô u den tom la za eren ugen ga nahan kpa, igbenda igen ia lu i se kar hen ape imeen i lu la kera yô. Doo u se yevese hanma kwagh u se fe ser ka u bo cii, shi se nyima tsombo u eren kwagh u a lu u vough la tseegh. (Amoshi 5:15) Sha ian igenegh yô, u yevese imeen la a gba u palegh ajiir a sha Intanet a i tesen ufoto mba ior mba lun idyelegh kua ajiir a i eren gurgur u wang ga la. Shi alaghga á gba u se ta ma magazin kera shin se ker azende a he—azende a Aôndo a doo á ishima shi aa fatyô u wasen se kpaa yô. (Anzaakaa 13:20) Nyityo kwagh i i̱ meen se ér se̱ er isholibo cii, se lu tesen kwaghfan aluer se tile dông se gema ijime a mi yô.—Mbaromanu 12:9.
Gbenda u Msen u Eren Una Fatyô u Wasen Yô
12. Kanyi ka se sôn Aôndo zum u ka sea er msen ser: “De ze a vese hen ape imeen i lu ga” laa?
12 Paulu na ishimataver ne nahan ér: “Aôndo yô, ka u jighjigh, Una rumun er i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.” (1 Mbakorinte 10:13) Gbenda môm ú Yehova a wasen se yô ka u ungwan mbamsen mba se er ser ma a ne se iwasen sha u se nôngo a imeen la. Yesu Kristu yange tese se ér se̱ eren msen nahan, ér: “De ze a vese hen ape imeen i lu ga, kpa yima se sha ifer.” (Mateu 6:13) Yehova una ungwa imba msen la sha u kera undun se tseegh a imeen ga; kpa una yima se sha ikyev i Satan man ayom a na la. (Mbaefese 6:11) Doo u se sôn Aôndo ser a̱ wase se se kav ameen shi se lu a agee a hendan a á kpaa. Aluer se zamber un ser a̱ de deen se ér se̱ gba zum u i mee se la ga yô, una wase se sha er “ifer” i Satan la ia hemba se tahav ga yô.
13. Aluer se zer tagher ishigh a imeen yô, kanyi í gbe u se ere?
13 Hemban cii je yô gba u se er msen taveraa zum u se zer tagher a imeen yô. Ameen agen aa fatyô u nan se akperan ken ishima tsung, aa nôngo num a mbamhen asev yughur yughur man anza ase a ka a umbur se wang ér se yina kpishi yô. (Pasalmi 51:5) U tesen ikyav yô, kanyi se fatyô u eren aluer se zer umbur ma kwagh u hôngorough u ngise se er la yôô? Man aluer kende se ken ishima u shi hiden eren kwagh shon di ye? U gban nôngon tsô wer ú kighir imba isharen la yô, gema za a kwagh la hen Yehova ken msen—er kwagh ne kwa kimbir kimbir aluer gba hange hange u eren nahan yô. (Pasalmi 55:22) Una fatyô u wasen we u kiren imba isharen i hôngorough la ken ishima you kera sha tahav mbu Mkaanem nam man jijingi na.—Pasalmi 19:8, 9.
14. Er nan ve msen a lu hange hange sha u nôngon a isheer i iyolougho?
14 E̱r Yesu nenge mnyam kôr mbaapostoli nav ken sule u Gesemane yô, a taver ve ishima ér: “Yô, kuran nen, eren nen msen sha er né gba ken imeen ga yô; jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” (Mateu 26:41) Gbenda môm u hemban imeen yô ka u lun tsevaa fan igbenda kposo kposo i imeen ia fatyô u karen la, shi veren ishima fan igbenda i ken myer i ka i kar la kpaa. Shi ka hange hange u se er msen sha kwagh u imeen shon fese je se timbir ga, sha er se wa ago iyol ken jijingi u nôngon num a í yô. Er imeen i te sha avese hen ape i hembe yinan se iyol la yô, se fatyô u hendan a í se tseegh ga. Msen ngu hange hange, sha ci u tahav mbu Aôndo a ne la mbua fatyô u wan mhendan u se hendan a Satan la inya tine. (Mbafilipi 4:6, 7) Shi alaghga a gba u se ker iwasen man mbamsen mba “mbatamen mba nongo u Kristu” kpaa.—Yakobu 5:13-18.
Hendan a Imeen Taveraa Je
15. U hendan a imeen la wa nyi man nyi kere?
15 Dugh u palegh imeen hanma shighe cii la kera kpa, saa se hendan a í zan zan ia kar karen kera, shin kwagh a kar geman kposo. Shighe u Satan lu meen Yesu la, a za hemen u hendan a Diabolo zan zan ngula kar yemen kera. (Mateu 4:1-11) Orhenen Yakobu yange nger ér: “Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” (Yakobu 4:7) Ahendan la ka a hii sha u nyôôso ishima yase sha Mkaanem ma Aôndo shi nyiman tsombo ser se dondo atindiakaa na. Doo u se kimbir avur á á bende a isheer yase jighilii la, shi se gbidye kwar sha á kpaa. A lu ieren i sha mkav u keren Orkristu u nan vie tsor tsor yô—alaghga je yô i lu ortamen—u se fatyô u pasen nan mbamzeyol asev shi se fatyô u keren iwasen hen a nan zum u imeen i te sha avese yô.—Anzaakaa 22:17.
16. Se er nan ve se za hemen u lun jighjigh sha aerene?
16 Ruamabera taver se ishima ér se̱ haa orhe iyol. (Mbaefese 4:24) Inja i kwagh ne yô ka u se de ser Yehova a̱ maa se shi a̱ gema se kpaa. Yange Paulu ngur ngeren kwagh hen Timoteu, or u eren tom a na imôngo la yô, á kaa a na ér: “Dondo perapera ityô kua u civir Aôndo man jighjigh u nan man dooshima man ishima i wan man ishima i legh legh kpaa. Nôngo ityav mbi dedoo mbi jighjigh u nan la, naregh kôr uma u tsôron u i yila u sha mi la gbang.” (1 Timoteu 6:11, 12) Se fatyô u ‘dondon perapera ityô’ sha u henen Mkaanem ma Aôndo tsusee sha u se fa mlu na, shi se er ieren i i zough sha atindi na kpaa yô. Shi u eren ityom i Orkristu mgbeghaa amba er u pasen loho u dedoo man u zan mbamkombo nahan cii, ka akaa a hange hange. U kporom ikyua a Aôndo shi yaren tom a mbamne nav mba ken jijingi mbara ci ca cii la una wase se u vesen ken jijingi shi se za hemen u lun jighjigh sha aeren ase kpaa.—Yakobu 4:8.
17. Er nan ve se fe ser Aôndo una undu se shighe u i lu meen se la ga?
17 Paulu taver se ishima ér ma imeen i môm i se tagher ishigh a mi ve ia yem zan zan a hemba tahav mbu Aôndo á ne se u nôngon a í la kpa ngi ga. Yehova una ‘bugh gbenda u waren sha er se tile dông yô.’ (1 Mbakorinte 10:13) Sha mimi yô, Aôndo den ér imeen i̱ nenger se ave je u tahav asev mbu ken jijingi mbua kera kuma u tilen sha perapera wase her ga ze, aluer se har sha a na yô. A soo ér se̱ nôngo a kwagh u a lu meen se ér se̱ er kwaghbo sha ishigh nagh la taveraa se̱ hemba kpaa. Heela tseegh ga, se fatyô u nan ityendezwa na i a er la jighjigh, ér: “Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga.”—Mbaheberu 13:5.
18. Er nan ve se fatyô u lun a ishimaveren ser se hemba isheer yase i iyolough la keng a bunde ga?
18 Paulu yange lu henen a hen kwagh u una due ken iniôngon i yange lu nôngon a isheer i iyol na la ga. Yange tôô ér asaren na a iyolough kange un kpene kpene un ngu a pe zan ga ze. Kpa, yange gema kaa ér: “M ngu yevese bema be bema ga, m ngu tan azu er or u tan ahumbe dang nahan ga. M ngu gbidyen iyol yam m ngu veren i ken kpan je, sha u i̱ de lu u m ôr mbagenev kwaghaôndo kera man mo iyol yam yô, m̱ gema m̱ yina sha ikaren ga.” (1 Mbakorinte 9:26, 27) Se kpa se fatyô u nôngon ityav a iyol yase í í yen ne shi hemban kpaa. Ter wase u sha u dooshima la umbur se kwagh hanma shighe sha ikyev i Ruamabera man ityakerada i i har sha Bibilo la man mbamkombo mba Mbakristu man sha ikyev i mba ve lu Mbakristu a vese imôngo ve vie tsung la kpaa, sha u wasen se u zan hemen sha gbenda u jighjigh. Sha iwasen na yô, se fatyô u nôngon kwagh a isheer yase i iyolough la shi hemban kpaa!
Baver We Kpa?
• Inja i “ishimaveren i iyolough” yô ér nyi?
• Se wa ago iyol sha ci u imeen nena?
• Kanyi se fatyô u eren sha u nôngon a imeene?
• Msen eren nyi tom ken mnenge u nôngon a imeen laa?
• Er nan ve se fe ser a fatyô u hemban isheer i iyolougho?
[Study Questions]
[Pictures on page 8]
Bibilo tese ér asaren ase a iyolough kange se kpene kpene je se mba a pe zan shio ga
[Picture on page 10]
U yevese undun imeen la ka gbenda u vesen u palegh isholibo je la