Ver Ishima Sha Ityom I Aôndo I Kpilighyol La
Ver Ishima Sha Ityom I Aôndo I Kpilighyol La
“TERE, Aôndo wam, U er akaa a Ou a kpilighyol ngee kua mbamhen Ou mba sha a vese la kpaa; kwagh u á kar un sha a We yô, kera ngu ga.” —PASALMI 40:5.
1, 2. Ka ikyav i tesen i nyi se lu a mi i ityom i Aôndo i kpilighyolo, man gba u kwagh ne una tev se u eren nyi?
ALUER ú ôr Bibilo yô, ú fatyô u nengen fese je er Aôndo yange er akaa a kpilighyol sha ci u Mbaiserael, ior nav mba tsuaa mbara yô. (Yosua 3:5; Pasalmi 106:7, 21, 22) Shin Yehova una kera waan ave sha akaa a uumace er ngise eren nahan ga je kpa, akav a ityom na i kpilighyol la kase se ngee je gande ôron. Nahan se mba a ityôkyaa i dondon orpasalmi kaan ser: “Kpash! TERE, ityom You ngi atô kposo kposo, U er i cii sha kwaghfan, tar iv a akaa a U gbe la.”—Pasalmi 104:24; 148:1-5.
2 Ior kpishi nyian kwagh gbe ve sha ikyav i tesen wang i ityom i Orgbanakaa ne ga, shin ve venda a venda í jim. (Mbaromanu 1:20) Nahan kpa doo u se gbidye kwar sha í shi se kure ikyaa sha mlu u se lu hen ishigh ki Orgban se man tom u se lu a mi u eren un la. Yobu ityough 38 zan zan 41 ka iwasen i injaa kpishi sha gbaa ne, sha ci u hen ijiir la Yehova tese Yobu avegher agen a ityom Na i kpilighyol la. Time ase sha akaa a injaa agenegh a Aôndo yange due a mi la.
Ityom I Utaha man Í Kpilighyol
3. Er i nger ken Yobu 38:22, 23, 25-29 nahan, Aôndo yange pinen mbampin sha nyi akaa?
3 Kwa gen la, Aôndo pine Yobu ér: “U nyôr ken iuna i senou, shin u nenge iuna i awombo a M ombo sha ci u ayange a ican, man sha ci u iyange i num man i utya la kpa?” Senou man awombo ka akaa a a hoghol ior mba sha ajiir kpishi shin tar wase ne yô. Aôndo shi za hemen gba pinen ér: “Ka an nan pav akpa sha ci u ikumenura, man gbenda sha ci u inyiar sha u nôôn ura hen tar u or lu ga, hen taaikôngo henpe ma or lu ga yô, sha u ivin ajiir a a lu gbilin dang la, man sha u nan gwergwe a̱ mende? Ura ngu a ter kpa? Man ka an nan mar aberavureghe? Ka ken iyav mbu an mngerem ma ma kôrough sha wuhe la ma dughu? Man avure a a dugh Sha a a kôrough sha wuhe la, ka an nan mar a?”—Yobu 38:22, 23, 25-29.
4-6. Ka sha nyi gbenda mfe u orumace nan lu a mi sha kwagh u senou la a lu veghere?
4 Ior mba ve lu ken ityar i mzehemen a lu leva leva man i gbe u vea zeren zenden sha yô, alaghga vea nenge senou ér ka di ankwagh u tagher kwagh tsô. Kpa, ikpelaior igen di i̱ gema i nenge senou ér ka imbor i mnger i injaa man kwagh u nan fam u gban engem ashe shi nan sha u i̱ eren akaa a injaa agen kposo kposo yô. Er ú ker mpin u Aôndo la ú lu a mi ken ishima nahan, ú shi fa kwagh u senou via ú kpa, shin mluashe na kpa? Ga kanyi, se fa er tihi na ka á lu yô, alaghga se nenge a atihi a senou ken foto shin se nenge a atihi a senou sha ashe jim. Kpa abamber á senou a lun par par la di ye? Ú fa mluashe u á kpa? Ú time ú fa kwagh u á hen ijiir i á dugh la kpa?
5 Ior mbagenev ndera timen sha kwagh u abamber a senou shi tôôn á foto upuembaanyomov kar imôngo. Bamber senou u lun par par môm tseegh una fatyô u lun a ako a mnger a veghem ker deri a lun a mdoom ma lun a ikighir ga atô kposo kposo. Takerada ugen u i yer ér Atmosphere (Ikyasenahumbe) la kaa ér: “Mlu u abamber a senou a lu ker atô atô je ikighir i lu ga la ka kwagh u ahir, kpa shin er mbatôvonkwaghfan ve hanger ér ma tindi u igbetar ngu u yangen mtser u̱ ve tsèrén lun ahina la ga nahan kpa, í gbe je mba a̱ nenge a abamber a senou a lun kwagh môm sha won ga. Orgen u yange ker iwanger sha kwagh ne je ishar dye yô lu . . . Wilson A. Bentley, u yange zer timen sha abamber a senou shi veren á sha ajingi a kehen kwagh tôôn a foto gbem je hemba anyom 40 man mayange nenge a mô u lun kwagh môm a ugen ga la.” Man aluer yange a kar a kar a za zough a mba lun inja er ka ahina nahan yô, kwagh la ma a gem mkpilighyol u abamber a senou a lu ker atô kposo kposo i gande ôron laa?
6 Umbur mpin u Aôndo la, wener: “U nyôr ken iuna i senou” kpa? Ior kpishi tôô ér ka abeen a lu una ú senou ye. Ú fatyô u henen ken ishima wer ú za hen imba iuna ne sha u za ôron iyenge i abamber a senou a lun par par la sha mveghem u a veghem a ikighir shio la, shin u nôngon sha er ú fa mdugh u á la vie vie kpa? Zegetakerada u pasen asemberakaa u kwaghfan u sangen yeke kaa ér: “Mlu u sema u ikyo mnger man mdugh u i̱, akaa a a lu hange hange sha u nan aber a ura kôrough gban ako ndôhôr kuman ikyaren i -40°F (-40°C) la, ngu a̱ wanger tsembelee ga.”—Pasalmi 147:16, 17; Yesaia 55:9, 10.
7. Mfe u orumace sha kwagh u ura za shimi kuma nena?
7 Kwagh u ura di ye? Aôndo pine Yobu ér: “Ura ngu a ter kpa? Man ka an nan mar aberavureghe?” Zegetakerada shon u pasen asemberakaa a kwaghfan u sangen yeke la shi kaa ér: “Sha er mningir u ikyasenahumbe la a lu kperegh kperegh shi mlu u tulugh a lu nzughur nzughur shi avegher a ahumbe kpa a tsum i ngee i gande yô, ka inja er taver u keren ahaba sha gbenda u i hii ve abeen á kasen man mndolom ma gbe la nahan.” U kera tan kwaghôron aningir ga yô, kwaghfan u sangen yeke due a mbamhen mba vie vie, kpa sha mimi yô ve kan shio u pasen kwagh u ura vindi vindi. Nahan kpa, ú fa er ura u ú lu hange hange ne ka u nôô ú ur inya man ú heen tar iyol shi ú na imendenev mkpeyol shi ú na akaa a lu uma shi i saan á iyol kpaa yô.
8. Er nan ve mkaanem ma Paulu ma i nger ken Aerenakaa 14:17 mara ma kom voughlo?
8 Nahan ú kera lumun a ikyaa kuren i apostoli Paulu yange mase kuren la gaa? Yange wa mbagenev kwagh ér ve̱ kenger sha akaa a kpilighyol ne nahan ve̱ nenge e̱r á lu shiada i Un u a er á la yô. Paulu ôr kwagh u Yehova Aôndo nahan ér: “Mayange A de u pasen iyol Na ga, eren akaa a dedoo, A nôôn ne ura u senen sha, A ivin asema a en a kwaghyan man msaanyol kpaa.”—Aerenakaa 14:17; Pasalmi 147:8.
9. Ityom i Aôndo i kpilighyol la tese agee na a vesen nena?
9 Kera ka u henen a hen ér shin Or u a eren ityom i kpilighyol man i lun a mtsera ne yô ngu a kwaghfan man agee a ganden ikyaa inya kpaa-o, ga. U tesen ikyav i kwagh u agee na yô, hen ase sha kwagh ne: I kaa ér idyuran ka i dura i kuma er kwa 45,000 nahan hanma iyange, shi i dura i hemba kwa miliôn16 ken hanma inyom. Inja na yô hegen je kpa idyuran i kuman er 2,000 nahan ngi zan hemen. Mlu u ibeenegh i môm ki nan idyuran ki we kpelegh kpelegh, ki dughun tahav sagher sagher la ngu kwagh môm a ubom mba bughur pue mba yange i ta shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la shin hemba nahan je kpaa. Ka ú nenge a tahav mbu shon mbú kar fiagh, í yila ér inyiar. Dugh ihindi i inyiar i utaha í te iyol la sha yô, shi ngi wasen u eren icigh ki doon iyiagh ki i yer ér nitrogen la wan ki shin inya nahan imendenev mbi kura i hingir icigh ki uiyia ki sha gbaaôndo. Nahan inyiar ka tahav mbu mbú tese ken igbar yô, nahan kpa shi ngi ve a mbamtsera.—Pasalmi 104:14, 15.
Bende a We Nena?
10. Ú na mlumun sha mbampin mba i pin ken Yobu 38:33-38 la nena?
10 Tôô wer ú ngu Yobu, Aôndo Uhembanagee ngu pinen we mbampin. Kera ka u henen a hen ga, we kpa ú lumun wer ior kpishi mba fe veren ishima sha ityom i Aôndo i kpilighyol ne ga. Yehova ngu pinen se mbampin mba i nger ken Yobu 38:33-38 la, ér: “U fa atindi a Sha kpa? U fatyô u veren mtem u una tema tor sha won kpa? U fatyô u ngoron imo aren sha abeen, sha er mngerem ma ngeen ma̱ cir u iyol kpa? U fatyô u tindin inyiar, i̱ za; man ia kaa a we er: Se mban, kpa? Ka an nan ver kwaghfan sha abeene? Shin ka an nan ne mkohol u abeen mkava? Ka an nana fatyô u ôron iyenge i abeen sha kwaghfana? Shin ka an nana fatyô u keren asegh a mnger a Sha haan kera, zum u ihundu kohol ijiir i môm hingir ijen, man alôgh a kohol a zua ayol a a laa?”
11, 12. Ka nyi akaa nahan a tese ér Aôndo ka Or u eren ityom i kpilighyolo?
11 Se hila ter akaa kpuaa tseegh a yange Elihu ôr a Yobu la di tsô, shi se nenge mbampin mbagenev mba Yehova yange yila Yobu ér a̱ na mlumun shami “er nomsoor” la. (Yobu 38:3) Se kaa ser “agen” sha ci u ken ityough ki sha 38 man 39 la, Aôndo shi ver ishima sha akaa a igbetar agenegh a tseer tseer. U tesen ikyav yô, a ter atihi a asan a sha la. Ka anti or je nan fe atindi a á, shin akaawan a á ase? (Yobu 38:31-33) Yehova tese Yobu inyam igen—e̱r begha man gugôô man ivodura i sha uwo man jakitoho man iyar man konkofi man nyinya man gafa nahan. Inja na yô Aôndo lu pinen Yobu ér a̱ lu un a ne inyam ne anza a í kposo kposo, á ne í ian í lu uma shi í vesen yô a̱ ôr á ungwa. Alaghga a saan we iyol u henen ityouv mbin, hemban je yô aluer kwagh u anyinya doo ú shin inyam igen yô.—Pasalmi 50:10, 11.
12 Shi ú fatyô u timen ken Yobu ityough 40 man 41 la kpaa, hen ape shi Yehova a pin Yobu kwagh ér a̱ na mlumun sha mbampin sha kwagh u inyam igen ihiar la. Se kav ser inyam ne ka normnger, inyam i i̱ lu a indi i kpilighyol shi i̱ lu a agee a iyolough tsung yô, kua icôr ambe u shin ifi u Nil la (Leviatan). Hanma cii i̱ tese eev mbu igbetar mbu kpilighyol sha mlu u i̱, mbu mbú kom u se ver ishima sha mi yô. Se nenge ase hegen er i doo u se mase kuren ikyaa yô.
13. Mbampin mba Aôndo mbara yange ve bende a Yobu nena, man doo u akaa ne aa bende a vese nena?
13 Yobu ityough 42 tese se er mbampin mba yange Aôndo pine Yobu la ve na lu Yobu iyol yô. Sha hiihii la, Yobu lu hemban veren ishima sha iyol na man í mbagenev. Kpa, Yobu ngohol mkôôm sha mbampin mba Aôndo pine un la yô, mhen na maa gema. A lumun ibo nahan, ér: “M fa We [Yehova] U fatyô u eren akaa cii, ma awashima Wou u bunden ngu ga. Ka an nan we mhen ime sha mfe ga? Nahan m gba ôron kwagh u m kav ga tsô, akaa a a gandem, a m fe a ga je.” (Yobu 42:2, 3) Een, yange Yobu veren ishima sha ityom i Aôndo yô, a kaa ér, akaa ne kpiligh un iyol gande. Se kpa er se tsever pasen kwagh u akaakpilighyol a i gbe a gba á ne cii yô, mfe u Aôndo man agee a na la a̱ kondo se iyol. Nahan nyi i̱ ere? Ka u m-gbanger u tahav mbu Yehova mbu mbú lu wuee la mbù gba doon se tsô shinii? Shin ka u kwagh ne a̱ mgbegha se u eren kwagh u hemban nahana?
14. Davidi yange lumun ityom i kpilighyol i Aôndo la nena?
14 Davidi ngise ôr akaa ken Pasalmi 86 á á ze nahan yô, un u yange vande kaan ken pasalmi ugen nahan la, ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na. Sev mbun mbu er kwagh a sev mbugenev nduuluu, man tugh mbun mbu tesen tugh mbugenev kwaghfan.” (Pasalmi 19:1, 2) Kpa Davidi shi ôr kwagh hemba nahan. A nger ken Pasalmi 86:10, 11 nahan ér: “U hemba, U eren akaa a kpilighyol; ka We tseegh U lu Aôndo ye. TERE, tesem gbenda Wou, sha u me zende ken mimi Wou; sôr ishima yam i̱ hingir i môm sha u cian iti You.” Mciem ma Davidi lu cian Orgbanakaa sha ci u ityom na i kpilighyol la, yange wa mcie u cian un sha icivir la ker. We kpa ú kav er yange hii ve kwagh lu nahan yô. Yange Davidi soo ér una vihi Un u a fetyô u eren ityom i kpilighyol ne ishima ga. Se kpa sha zwa la.
15. Er nan ve mcie u Davidi yange cia Aôndo sha icivir la a lu sha injaa?
15 Alaghga yange Davidi kav je ér, er Aôndo a lu a tahav mbu ganden ave yô, una fatyô u geman mbu hônon sha anti or u nan kom u una kura icul sha a nan cii. Hen a ve yô, ka kwaghbo je a keghen ve la. Aôndo pine Yobu ér: “U nyôr ken iuna i senou, shin u nenge iuna i awombo a M ombo sha ci u ayange a ican, man sha ci u iyange i num man i utya la kpa?” Senou man awombo man uraahumbe man ahumbe man inyiar, akaa ne cii nga sha unautya na. Man akaa a sha gbaaôndo ne cii ka akaa a utaha a kpilighyol kpen kpen!—Yobu 38:22, 23.
16, 17. Kanyi i tese ikyav i tahav mbu kpilighyol mbu Aôndo a lu a mi laa, man ngise yar tom a tahav mbu shonov nena?
16 Alaghga ú umbur er mô ken akaa ne yange ta ijar kôrom wan gba yô—a lu ijeverahumbe shin uraakough shin mngerem ma sarenavenge kuukuku kpaa. U tesen ikyav yô, er yange inyom i 1999 la i zurum u za been yô, zegeuraahumbe va ta hen imbusutariyan i ityôtar i Yuropa. Kwagh la va bur a bur mba tsan tom ken kwagh u mlu u ahumbe je kpaa. Ahumbe a karen iuu yevese kuman umai 125 ken ihwa i môm, za bugh ihaav udubu imôngo shi môugh ityôv mbi usuv mbi vesen shi zôhô ugongulo kpaa. Nôngo u henen ase kwagh ne ken ishima: Ahumbeaura a vesen la yange kever ikyon kuma er miliôn 270 nahan, ken ikyô i Versailles i i lu ken won gar u Paris la tseegh kpa lu ikyon 10,000. Uyaav umiliôn imôngo kera lu a usu u latriki ga. Ior kpe zurum a iorov 100. Kwagh ne cii er lu di icin i ahumbeaura i môm tsô. Nenge zege utaha sha wono!
17 Alaghga or nana kaa ér ijeverahumbe ka kwagh u a gbe eren ngena ngena tsô, kwagh u eren sha mi a lu ga yô. Kpa aluer Un u hembanagee cii u a eren ityom i ageegh ne gema yar tom a ambaakaa a utaha ne, shi kôôm á sha u a̱ za sha ishima na vough nahan a lu nena? Ngise er imbakwagh ne sha ayange a Aberaham, u yange fa ér Orjir u tar cii vande karen myohom ma iferkwagh i Sodom man Gomora, agar ahar la cii bee yô. Yange agar la saa ishe je yô, mliam ma í vaa agar la kôndo yem hen Aôndo, nahan a sôr ian a ver sha er mbaperapera cii vea war agar a yange i kure a ijir í mtim la yô. Ngeren u mbayiase la kaa ér: “Tsô TER er sulfur man usu due sha TER Sha,” haa sha agar shon a ngise la cii. Kwagh la kpa lu tom u cieryol, u̱ waren mbaperapera geman timin mbaaferev la.—Genese 19:24.
18. Ka akaakpilighyol a nyi Yesaia ityough 25 a er kwagh a tere?
18 Ken masejime yô, Aôndo ôr Babilon gar u tsuaa la ijir, u alaghga i lu un i er kwagh na ken Yesaia ityough 25 la. Aôndo tsengakaan ér gar una hingir ice. I nger ér: “U gema gar u tamen hingir tihi u alôgh, gar u taveraa hingir ice; garutya u ior mba tar ugen hingir er ka gar ga yô, á kera maa un mayange ga.” (Yesaia 25:2) Ior mba ve ze hen ijiir i ngise Babilon lu la ainge yô, vea er shiada i kwagh ne ér kape i lu je la. Mtim u Babilon la yange gba van abu tsôô? Ei. Kpa se gema se fatyô u lumun a mnenge u Yesaia la, ér: “TERE, ka We, U lu Aôndo wam ye; me kende U sha, me wuese iti You; gadia U er akaakpilighyol, ka mbamhen mba tsuaa je, sha mimi kua jighjigh.”—Yesaia 25:1.
Ityom I kpilighyol I ken Hemen
19, 20. Se fatyô u veren ashe a m-iv u nyi u Yesaia 25:6-8?
19 Aôndo yange vande ivin kwaghôron na u profeti u i nger sha heen ne ken ashighe a karen la, shi una va er kwagh u kpilighyol ken hemen kpaa. Hen ape i ôr kwagh shon, ape Yesaia a ôr kwagh a ter “akaakpilighyol” a Aôndo ne, se zua a kwaghôron u profeti u a kom u haren sha mi u̱ i lu u una va iv ken hemen yô, di vough er kwaghôron u profeti u ijirôron i Babilon kpa yange iv nahan. Ka ‘kwaghkpilighyol’ u nyi i tsengaôronô? Yesaia 25:6 kaa ér: “Sha uwo ne TER u akum a Sha Una yôr akuraior cii iwer sha akaa a wan ahôm, iwer i sha wain u a tse a akase na, sha akaa a ahômough a a mgbough a mshiam, sha wain u tse u i kase un dedoo yô.”
20 Kwagh ne una va iv ken tar u he u Aôndo a tende zwa sha kwagh u ú, ú ú lu se hen ishi shi ne. Hen shighe la, a shir orumace ikyáv mbi mbamzeyol mbì mbí yoho ior kpishi hegen ne. Sha kpôô yô, Yesaia 25:7, 8 na ibumun ér Aôndo una yar tom a tahav nav mbu gbanakaa mbura una er môm ken ityom i kpilighyol i í hembe sha won cii yô. I nger her nahan ér: “Una tim ku sha won kera; Ter AÔNDO Una ese mliam sha ishiv mbi iorov cii, man shi Una hide a ilyahan sha ior Nav kera sha won cii; gadia ka TER je, A er kwagh ne ye.” Ken masejime yô, apostoli Paulu va hide shi kimbir kwaghôron shon ne gema kar sha mnder u Aôndo una nder mbakpenev vea hide a lu uma la. Kwagh la a lu tom u kpilighyol je a zua ga!—1 Mbakorinte 15:51-54.
21. Ka ityom i kpilighyol i nyi Aôndo una er sha ci u mbakpeneve?
21 Shi ityôkyaa igen i i hii ve mliam ma ijungwen maa bee kera yô, ka sha ci u á bee uumace awan cica cii. Zum u Yesu lu shin tar yô, a bee ior kpishi iangev—a bugh mbaapirashe ashe shi a bugh mbakondonato ato, shi a na mbasombonalegh agee kpaa. I pase ken Yohane 5:5-9 ér yange bee or u yange kpe alegh tsa kuma anyom 38 yô angev. Mba yange ve lu nengen yô, ve kaa ér kwagh la lù tom u kpilighyol. Man kape lu kpaa je la! Kpa shi Yesu kaa a ve ér mnder u una va nder mbakpenev la a hemba kpilighyol cii. A kaa ér: “Kwagh ne a̱ de kpiligh ne iyol ga, gadia shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due kpaa; mba ve lu eren akaa a dedoo, vea za ken mnder u uma.”—Yohane 5:28, 29.
22. Er nan ve mbaibanave man mbaatsanev vea fatyô u veren ashe ken hemen a ishimaverenkeghene?
22 Kwagh ne una er kpee sha ci u un u a til kwagh ne ken ijime ne ka Yehova. Se fa je ser zum u una yar tom a zegeutaha na la shi una kôôm mbu sha inja vough yô, kwagh u una er la una kpilighyol kpishi. Pasalmi 72 tese kwagh u una er sha ikyev i Wan na u a lu Tor la yô. Zum la a kpe orperapera iyol. Bem una de ishar. Aôndo una yima mbaibanave man mbaatsanev cii. A er ityendezwa nahan ér: “Iyiav mbi̱ ngee shin tar sha ityouv mbi iwoov je kpaa, asagher a mbi a̱ hingir war war er Lebanon [u tsuaa la] yô, ior ve̱ hôm ken agar er toho u menden hen inya yô.”—Pasalmi 72:16.
23. Gba u ityom i Aôndo i kpilighyol la ia mgbegha se u eren nyi?
23 Ikyav tese wang je ér se mba a ityôkyaa i veren ishima sha ityom i Yehova i kpilighyol—kwagh u yange er sha ashighe a karen la, man kwagh u a lu eren hegen, man shi kwagh u ica a gba ga tsô una va er la. “I̱ wuese TER, Aôndo, Aôndo u Iserael, ka Un tseegh A eren akaakpilighyol ye, man shi i̱ wuese iti Na i dion tsung gbem sha won; tar cii u̱ iv a iengem Na. Amen, man shi Amen kpaa.” (Pasalmi 72:18, 19) I̱ lu kwagh u se zeren ôron anterev asev kua mbagenev kpaa je la. Een, se “pase akuraior iengem Na, man akaa a Na a kpilighyol kpaa hen ior cii.”—Pasalmi 78:3, 4; 96:3, 4.
Ú Kaa Wer Nyi?
• Mbampin mba yange i pine Yobu la ve tese myen u mfe u orumace tseer tseer nena?
• Ka akav a tesen ityom i Aôndo i kpilighyol i han ken á i tese ken Yobu ityough 37-41 la a doo we?
• Se timen sha ityom i Aôndo i kpilighyol cii yô, doo u se er nyi?
[Study Questions]
[Pictures on page 16]
Ú mase kuren ikyaa sha mngee u abamber a senou a lun par par á ngee i gande ôron, man tahav mbu kpilighyol mbu inyiar la wer nyi?
[Credit Line]
snowcrystals.net
[Pictures on page 19]
Ityom i Aôndo i kpilighyol la i̱ lu kwagh u se zeren ôron je la