U Maan Tsombor U Ken Jijingi Ú Taver
U Maan Tsombor U Ken Jijingi Ú Taver
“Yese nen ve sha mkôôm man kwaghwan u Ter.”—MBAEFESE 6:4.
1. Awashima u Aôndo a tsombor yange lu nena, kpa kanyi kwagh yange i gema i ere?
“MAR nen kpishi, seer nen ngeen, iv nen tar.” (Genese 1:28) Lu sha kwaghôron u Yehova Aôndo ôr a Adam man Ifa ne man a ver tsombor ye. (Mbaefese 3:14, 15) Lu u ior mba uhar mba hiihii mbara vea fatyô u tan ashe ken hemen nengen er tar ua iv a tsombor ve yô—a lu anngôôv mba sha tse mba lun vough mba lun saan saan shin tar u paradiso shi kohol imôngo sha u civir Orgban Uhembancii. Kpa Adam man Ifa gba ken isholibo nahan tar kera fatyô u ivin a ior mba perapera man mba cian Aôndo ga. (Mbaromanu 5:12) Kpa uma u ken tsombor seer a seer saan ishe, man ihyom man ipila man m-ban u “dooshima” dumbur, kpa mase hemban “ken ayange a masejime” ne.—2 Timoteu 3:1-5; Genese 4:8, 23; 6:5, 11, 12.
2. Kanyi akaa tsombor u Adam yange fatyô u erene, kpa kanyi i gbe u a zua a mi ve a maa tsombor u ken jijingi ú tavera?
2 Yange i gba Adam man Ifa sha ibeen i Aôndo. Er Adam hingir orisholibo nahan kpa, Yehova na un ian i maren ônov. (Genese 1:27; 5:1-4) Tsombor u Adam lu a tahav mbu mhen u wang man u fan u tsuan kwagh u dedoo man u bo di er ter ve nahan. A fatyô u tesen ve kwagh sha er vea civir Orgban ve man er gba u una doo ve ishima aa ishima ve cii man a uma ve cii, man a mfe ve cii kua sha agee a ve cii yô. (Marku 12:30; Yohane 4:24; Yakobu 1:27) Heela tseegh ga, a fatyô u tesen ve “u eren kwagh u mimi man u soon u zungwen mhôônom, man u hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo” nahan. (Mika 6:8) Nahan kpa, er ve lù mbaasorabo yô, lù u vea ver ishima tsembelee sha u vea maa tsombor u ken jijingi u ú taver gbang yô.
Ker Ian
3. Mbamaren vea fatyô u keren ian i yesen mbayev Mbakristu nena?
3 Ken ashighe a ican a a gbe lun nzughul nzughul ne, gba u a nôngo kwagh tsung je ve mbayev vea lu ‘mba TER A doo ve ishima,’ mba mimi je, ve ‘ker kwaghbo ihom’ ye. (Pasalmi 97:10) Mbamaren mba ve kav kwagh yô, vea ker ian sha u eren tom u taver ne. (Mbaefese 5:15-17) Aluer ú ngu ormaren yô, ú er kwagh ne nena? Sha hiihii yô, fa akaa a a hembe lun hange hange la, hemba veren ishima sha “akaa a a hembe lun a inja” la, kua u tesen mbayev ou shi tsaase ve la kpaa. (Mbafilipi 1:10, 11) Sha uhar yô, tule inja uma you hide a mi ijime. Alaghga ú mem u eren akaa agen a a lu hange hange ga la. Ga yô alaghga a gba u̱ ú pande uwegh ken akaa a gban ombon poo a ka a ya shighe tsung u veren ishima sha a yum la. Er ú lu Orkristu u lun ormaren yô, mayange ú vaa afanyô wer iniôngon you i yesen mbayev mba cian Aôndo la i due gbilin ga cii.—Anzaakaa 29:15, 17.
4. A fatyô u kohol tsombor ijiir i môm nena?
4 U keren shighe lun vea mbayev ou la, hemban cii je yô aluer mlu imôngo la har sha akaa a ken jijingi yô, ka iniôngon i ia saa ishe ga shi ka gbenda môm u hemban doon u kohol tsombor ijiir i môm cii. Kpa de gbe den di tsô wer ian a̱ due yô í due je ve ga. Ver aan a ú lu vea ve imôngo yô. Inja i kwagh ne yô, ka u gban di teman ken iyou i môm tsô, hanma or eren kwagh u nan ga. Mbayev mba hembe vesen tsembelee aluer i ver ishima sha a ve use use yô. Gba u a tese dooshima wuee kua ikyo i wan kpaa. Cii man nom man kwase vea hii u henen u lun a mbayev yô, ve̱ vande timen sha tom u hange hange ne tsembelee. (Luka 14:28) Nahan vea kera nenge tom u yesen mbayev ér ka kwagh u taver joo ga. Kpa, vea nenge kwagh la ér ka ian i civirigh.—Genese 33:5; Pasalmi 127:3.
Tesen sha Mkaan man sha Ieren
5. (a) U tesen mbayev ér Yehova a̱ doo ve ishima la hiin sha nyi kwagha? (b) Kanyi kwaghwan i we mbamaren ken Duteronomi 6:5-7 la?
5 U tesen mbayev ou wer Yehova a̱ doo ve ishima la hiin sha mdoo u a doo ú ishima la. Mdoo u Aôndo a doo ú ishima taveraa la una mgbegha ú u dondon atesen a na jighilii. Kwagh ne kua u yesen mbayev “sha mkôôm man kwaghwan u Ter” la ker. (Mbaefese 6:4) Aôndo wa mbamaren kwagh ér ve̱ ver mbayev vev ikyav, sha u lamen a ve shi tesen ve kpaa. Duteronomi 6:5-7 kaa ér: “TER Aôndo A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a agee ou cii. Akaaôron a m kaan we nyian ne, a̱ lu u ken ishima, tesen ônov ou a sha gbashima je, ôron kwagh u a, zum u wea tema hen ya wou man zum u wea zenden sha gbenda man zum u wea yav inya man zum u wea moughon sha” kpaa. Sha kwaghwan nduuruu man sha u kimbir gbem la, mbayev ou vea fatyô u kôron atindi a Aôndo saan a mi ken ishima ve. Nahan, tsombor wou ua nenge mdoo u Yehova a doo ú ishima la man kwagh la una gema a mgbegha ve u maan mlu u kôôsôô vea na kpaa.—Anzaakaa 20:7.
6. Mbamaren vea yar tom a mfe u ve fe ér mbayev mba henen kwagh sha akaa a ve nenge la nena?
6 Kwaghhenen maan mbayev iyol kpen kpen. Ka ior mba ungwan tsula man mba kenger kwagh sha kwaghfan kpaa man mba ngôôr dondon ikyav you la ga. Shighe u̱ ve nenge ér uyôughyôughmbaakaav gba ú ishima ga yô, kwagh ne ngu a wase ve u henen fan er vea dondo kwaghwan u Yesu yô. Tese ve ve̱ de lu a ishimanyian sha uyôughyôughmbaakaav ga kpa ve̱ ‘vanden keren tartor u Aôndo.’ (Mateu 6:25-33) Sha u ôron kwaghôron u wasen man u maan a maa sha kwagh u mimi mba ken Bibilo man tiônnongo u Aôndo man mbatamen mba i tsough ve la yô, ú lu tesen mbayev ou u civir Yehova shi wuese mbamne nav mba ken jijingi la. Er mbayev ve ngôôr kaven ieren i̱ i kera zough sha mkaan ga la ga yô, ityesen i sha zwa i̱ zua sha ieren man inja i tesen iwuese sha akaa a ken jijingi la tsung. Mbamaren ka vea nenge er ieren ve i sha inja la i̱ ne Yehova a doo mbayev vev ishima a ishima i môm nahan, ka i lu mbamaren iveren i kpegh ga!—Anzaakaa 23:24, 25.
7, 8. Kanyi ikyav i tese ér ka a inja u tsaase mbayev iyeve, man ka an nan kom u a na nan icivir sha atam a ka a ume laa?
7 Se fatyô u nengen ikyav i injaa i hiin tsaase wanye iyev la ken tar u Venezuela. (2 Timoteu 3:15) Ikyav la due hen orya Félix kua kwase na Mayerlín. Ve mba pania mba shiren tom keke. Zum u ve mar Felito yô, gba ve ishima u nôngon sha afatyô ve cii yesen un sha u a̱ lu or u civir Yehova. Mayerlín maa gba a mi ôron Felito Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo u i lu Mbashiada mba Yehova ve nger la. Iyev u Felito je tsô lu inja je er a kav Mose man ior mbagenev mba i kper ken takerada la nahan.
8 Er Felito lu iyev je tsô maa hii u eren shiada iyol na je. Yange iv isharen na i lun orpasenkwagh u Tartor la, man ken masejime yô i er un batisema. Shighe karen yô, Felito hingir pania u keke. Mbamaren nav ôr kwagh kaa ér: “Er se nengen mzehemen u wan wase nahan, se kav e̱r i lu Yehova a eren hanma kwagh kua ityesen na yô.”
Wase Mbayev Ve̱ Vese ken Jijingi
9. Er nan ve i doo u se lu a iwuese sha kwaghhenen u ken jijingi u se zough a mi sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa?
9 Umagazin mba kpishi kua ityakerada uderi imôngo man utashan mba sha Intanet udubu imôngo mba wan ior kwagh sha gbenda u yesen mbayev. Mgber u pipaabaver i i yer ér Newsweek, u í tsegh un sha ci u mbayev la kaa ér ashighe kpishi “kwaghôron la ka a gba akpelan ker iyol na. Kwagh u hemban lanen ishima cii je yô mkaanem ma or ka a hen ér nana na ma jighjigh ve maa lu aie tseegh nahan i vihi kpishi.” Se wuese kpishi er Yehova a ne se mgbeghaa sha ci u tesen icombor yase kua mvese u ken jijingi yô! Ú yaren tom a mbamne mba i ne sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la kpa?—Mateu 24:45-47.
10. Bibilo i henen ken tsombor la i lu mbamaren man mbayev a mtsera nena?
10 Gbayol môm u a lu hange hange yô ka u henen Bibilo hen tsombor hanma shighe nduuruu, teman henen i ken mkpeyol la. U kwagh ne a̱ kôr ken ishima shi a̱ na msaanyol man ishimataver yô gba u a wa ago iyol doo doo. Mbamaren vea fa kwagh u a lu ken asema a mbayev man mbamhen vev sha u udugh ve sha iliam. Gbenda môm u fan shin kwaghhenen u ken tsombor una lu zan doon yô ka sha u nengen aluer ior mba ken tsombor cii vea vanden wan iyol keghen a kegh un yô.
11. (a) Kanyi akaa nahan mbamaren vea fatyô u wasen mbayev vev sha u ve̱ har asema u erene? (b) Kanyi yange i va ken iniôngon i wankwase ugen ken tar u Japan lu nôngon sha u eren sha mvershigh na laa?
11 Ishimaveren i ken Ruamabera kpa i seer mvese u tsombor ken jijingi, nahan mbamaren ve̱ nôngo ve wase mbayev u lun a mi. Akaa a dedoo a or a ver ishima u eren yô, ka ambaakaa er Bibilo i ôron use use man u hingir orpasen loho u dedoo hanma shighe man u vesen zan zan za tseghan iyol shi eren batisema nahan. Akaa agen a or a ver ishima u eren yô, ka akaa er tom u eren keke u pania man tom u shin Betel, shin tom mishen nahan. Wankwase ugen lu i yilan ér Ayumi, lu ken tar u Japan, zaan makeranta u kiriki, nahan ishimaveren na yô lu u eren shiada hen mbakov na mba ken klase na cii. U kôron isharen i tica na man mba ve lu ken klase môm a na la yô, a sôn ian sha ci u una ver ityakerada i i har sha Bibilo la imôngo ken wuna ityakerada yô. Sha ci u kwagh ne yô, ken anyom a na ateratar a a lu zan makeranta u kiriki la cii a hen Bibilo a iorov 13. Mbagenev ken atô u mba yange hen Bibilo a ve la hingir Mbakristu mba eren batisema, kua mbagenev ken icombor ve kpaa.
12. Mbayev vea fatyô u zuan a mtsera u hemban cii ken mbamkombo mba Mbakristu nena?
12 Shi kwagh ugen u a lu hange hange sha u van a gbong gbong u ken jijingi yô ka mbamkombo mba zan hanma shighe mbara. Apostoli Paulu yange wa mbananjighjigh a na imôngo kwagh ér ve̱ ‘de bunden mbamkohol vev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga.’ Kwagh la a̱ de hingir ikye yase ga, sha ci u igyumior man utsembaiorov cii ka ve zua a mtsera kpishi sha u zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe la. (Mbaheberu 10:24, 25; Duteronomi 31:12) I̱ tese mbayev u keghen ato tsembelee. Ago a wan iyol zan mbamkombo la kpa ka kwagh u hange hange sha ci u mtsera u hemban vesen cii ve ken mlu u se lun a zwa wan ken mbamkombo la. Er alaghga wanye u cuku nana hii sha mkaanem ma ôron kpuaa shin u ôron ihiange cukuu shin ikyumhiange nahan kpa, a hemba lun a iwasen aluer i tese mbayev u keren mbamlumun ayol a ve man u sôron ôron kwagh ken mkaanem vem yô. Ne mbamaren ne mba tesen ikyav sha u lun a zwa wan sha gbenda u injaa hanma shighe kpa? Shi ka kwagh u dedoo u hanma or u hen tsombor nana lu a Bibilo man takerada u atsam man kôpi u ngeren u i lu timen ken Ruamabera a mi la.
13, 14. (a) Hii nan ve i doo u mbamaren ve̱ duen kwaghpasen vea mbayev veve? (b) Kanyi ia na tom u kwaghpasen ua lu mbayev a iwasen man a iembere?
13 Mbamaren mba ve bugh ashe yô ka ve goom a tahav mbu iyev mbu mbayev vev cii ve ver sha u eren Yehova tom shi wasen vé ve̱ tôô kwaghpasen a̱ lu kwagh u vesen ken uuma vev. (Mbaheberu 13:15) Ka sha u eren tom a mbayev vev ken tom ne tseegh mbamaren vea fatyô u veren ishima ér mbayev vev vea zuan a ityesen i i gbe u vea zua a mi sha u hingir mbatomov mba lun a ‘kunya ga mba pasen kwaghôron u mimi la jighilii’ ye. (2 Timoteu 2:15) Nahan, we di ye? Aluer ú ngu ormaren yô, ú wasen mbayev ou wer ve̱ wa ago iyol sha tom u kwaghpasen kpa? U eren kwagh ne una na tom ua saan ve iyol shi ua lu a inja shi ua za ve kera kpaa.
14 Er nan i lu a iwasen u mbamaren man mbayev vev ve̱ eren tom u kwaghpasen imôngo? Sha imba gbenda ne yô, mbayev vea fatyô u veren ishima dondon ikyav i dedoo i mbamaren vev la. Heela tseegh ga, mbamaren vea fatyô u nengen ierkwagh i mbayev vev man inja ve man iniôngon ve kpaa. Ver ishima sha u taan mbayev ou sha avegher a tom ne vough vough. Aluer a gba shami yô, hanma wanye nana̱ lu a ikpa i pasenkwagh i nan, shi tese nan u veren ishima sha mi i̱ lu tsembelee shi i̱ lu sha inja kpaa. U tesen mbayev ú gbaan uwer ga shi ú taver ve ishima yô, vea hii u lun a iwuese i mimi sha tom u kwaghpasen ne, man vea tôô tom kwaghpasen ua hingir gbenda u tesen dooshima hen Aôndo man orwanndor.—Mateu 22:37-39; 28:19, 20.
Kusu Mlu u ken Jijingi la Her
15. Er u kusun mlu u ken jijingi u tsombor her la i lu kwagh u hange hange yum yô, kanyi igbenda nahan a fatyô u eren kwagh ne?
15 Ka hange hange u tsombor u kusu mlu u ken jijingi u ú her. (Pasalmi 119:93) Gbenda môm u eren kwagh ne yô ka u ôron akaa a ken jijingi a tsombor wou sha hanma ian i í dugh cii. Ú er ivur Bibilo i sha hanma iyange la vea ve kpa? Ú er u̱vàndè-èrèn mba ú zough a mi ken tom u kwaghpasen shin atôakaa a a sember duen ken magazin u Iyoukura shin Awake! la a ve “zum u [ka] wea zenden sha gbenda” kpa? Ú umbur u sughun Yehova ken msen sha hanma iyange ken uma wou man sha mbamne nav mba a ne kpishi la “zum u [ka] wea yav inya man zum u wea moughon sha” kpa? (Duteronomi 6:6-9) Zum u mbayev ve nenge a mdoo u Aôndo a doo u ishima la ken hanma tom wou yô, kwagh ne una wase ve u geman mimi hingir kwagh ve.
16. Mtaver u taver mbayev ishima wer ve̱ gbaan mker sha akaa la ngu a inja sha nyi?
16 Ashighe kpishi, a gba u a tese mbayev sha er vea kar man vea bee a mbamzeyol shin haghelaa mba ve ve mbara yô. A u hanma shighe ôron ve kwagh u vea er la yô, er nena ú tese ve u keren mnenge u Aôndo sha akaa sha u taver ve ishima wer ve̱ time sha kwagh la ayol a ve ga? U tesen mbayev ou u yaren tom a hanma ikyagh ki tomough tsembelee man ngeren mba i ne sha ikyev i ‘wanakiriki u jighjigh’ la una wase ve u kporom yan ikyar kangenaa vea Yehova. (1 Samuel 2:21b) Man zum u ve lu ôron iwasen i ve zough a mi sha mtim u ken Bibilo ve la a mbagen mba ken tsombor yô, kwagh la shi una na mlu u ken jijingi u tsombor una seer a seer.
Suur sha Yehova a Ishima i Môm
17. Sha kwagh u mbamaren mba lun tswen yesen mbayev vev sha u ve̱ lu Mbakristu la yô, gba u vea tôô ér kwagh hemba ve ga nena?
17 Icombor i lun a ormaren môm la di ye? Ican i mban ne ka i seer zum u ka a̱ va sha myese u yesen ônov yô. Kpa ne mba i lu ne tseegh ne lu ormaren la de yen nen ishima ga! A fatyô u zuan a atam a dedoo di er mbamaren mba lun tswen kpishi mba ve suur sha Aôndo, ve yar tom a kwaghwan na doo doo ve ve yese mbayev ve lun wang shi ve lu mba taver ken jijingi nahan. (Anzaakaa 22:6) Nahan kpa, Mbakristu mba i lu ve tseegh ve lu ormaren yô, saa vea suur sha Yehova.Vea na jighjigh ér una fatyô u wasen ve keng.—Pasalmi 121:1-3.
18. Kanyi mbamhange mba ken ishima man mba sha iyol mba mbayev i gbe u mbamaren vea ver ishima sha mini, kpa ka sha nyi a hemba veren ishima?
18 Mbamaren mba bughun ashe ka ve kav e̱r ‘shighe u ahan a sen man shighe u yaren kwan’ a lu yô. (Orpasenkwagh 3:1, 4) Akaa a a lu hange hange u maan mhen u wanye man iyol i nan yô ka shighe u memen man iemberyolough i i lu wang shi i lu sha inja yô. Ityogholough mbi injaav man hemban je yô atsam a gberen sha u sughun Aôndo aa wase wanye u lun a ieren i dedoo i̱ ia fatyô u lun hange hange sha u taver mlu ve vea Yehova yô. (Mbakolose 3:16) Iyev shi ka shighe u i we iyol u va lun organden u cian Aôndo sha e̱r iember i uma ia fatyô u zan hemen gbem sha won ken paradiso shin tar yô.—Mbagalatia 6:8.
19. Er nan ve mbamaren vea fatyô u lun a vangertiôr sha iveren i Yehova sha iniôngon ve i yesen mbayev laa?
19 Yehova soo ér icombor i Mbakristu i̱ taver ken jijingi dông kua ken mzough môm kpaa. Aluer Aôndo doo se ishima sha mimi man se soo u nôngon sha afatyô wase cii ungwan Mkaanem nam yô, una ver iniôngon yase la doo doo man una na se tahav mbu se sen la sha u dondon icighan gbenda la kpaa. (Yesaia 48:17; Mbafilipi 4:13) Umbur wer ian i ú zough a mi hegen i tesen mbayev ou shi tsaase ve la ngi kpuaa man ka u ia kera hide a kimbir ga. Nôngo sha afatyô wou cii u yaren tom a kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo la, nahan Yehova una ver iniôngon you i maan tsombor u taver ken jijingi dông la doo doo.
Kanyi Se Hene?
• Er nan u keren shighe i lu kwagh u injaa zum u i lu tesen mbayeve?
• Er nan ve ikyav i mbamaren i dedoo i lu hange hange?
• Ka igbenda i injaa í nyi i lu í wasen mbayev u vesen ken mlu u ken jijingi?
• A er nan ve tsombor ua kusu mlu ve u ken jijingi la hereghe?
[Study Questions]
[Pictures on pages 16, 17]
Icombor í taver ken jijingi ngi henen Mkaanem ma Aôndo sha hanma shighe shi ngi bundu mbamkombo mba Mbakristu ga, shi ngi eren tom u kwaghpasen imôngo kpaa