Ibaver I Mba Yôôn Tartor

Yange I Iv Ugbayol Nav mba ken Jijingi La

SHIPERU ka icile i̱ ken inyughugh ki vegher u sha ityoughkitaregh ki imbusutarimese i Zegemnger u Mediterenia la. Sha ayange a i ngeren Bibilo her la yô, i fa Shiperu sha togula u injaa man ikyon i fer i yange i lu ker la. Yange Paulu man Barnaba ve yôô loho u dedoo u Tartor ker shighe u ve za zende u hiihii u mishen la. (Aerenakaa 13:4-12) Nyian kpa loho u dedoo ngu van a mtsera ken uuma mba ior i Shiperu kpishi her. Sha mimi yô kape kwagh u Lucas, or u a poso anyom 40 la kpa a lu je la. A pase wener:

“Yange i marem ken sule ibua, se ônov se lu utaankaruhar. Er m lu iyev la je, takerada u ôron zaan mo kera kpishi. Takerada u yange u hemba doon mo yô lu an mgber u Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika u cukuu la. Yange m nyer anyom pue yô, mo vea akar a am agenegh se hii u kumban imôngo henen Bibilo. Kpa kwagh ne tsa ga tsô se num kera, sha ci u mbaganden mbagenev ken gar la lu yilan se ér se mba mbahendan a atesen a côôci.

“Ken masejime, shighe u m lu zan makeranta ken United States yô, m zua a ior mba ken ukwaghaôndo wue wue. Kwagh la hide nder isharen i yange m lu a mi sha akaa a ken jijingi la. Yange ḿ lu ken iyou i koson ityakerada i ken yunivasiti la ayange imôngo ḿ shi henen kwagh sha ukwaghaôndo kposo kposo. M za ucôôci kpa kpishi, man er m nôngo kwagh tsung nahan je kpa, mlu wam u ken jijingi lu a̱ kumam ga.

“M been makeranta yô, m hide ken Shiperu m va hii u eren tom, m lu orvesen u nengen sha ijiir i timen sha akaa a keren mkpeyol. Yange or u beenyol ugenegh a zer va sôron mo sha ijiir tom yam, i yilan un ér Antonis, lu Orshiada u Yehova. Nahan kpa kwaghaôndo u Greek Orthodox Church ta ashe lu nengen imôngo i yange vaan mo inya la.

“Ica gba ga tsô orhemen kwaghaôndo vam inya, va kaa a mo ér m̱ de u lamen a Mbashiada mba Yehova. Er yange i tesem iyev je ér kwaghaôndo u Greek Orthodox Church ngu a mimi yô, mo kpa m lumun je m yange Antonis mer a̱ de van mo inya, shi m hii u timen ken Bibilo vea orhemen kwaghaôndo la. Shi m za hen iyaav mbi mbaaduav kpishi mbi ken Shiperu. Shi m mough m yem ken imbusutarimese i Grika m za unde sha Uwo u Athos, ú i tôô ér hemba ngun icighan uwo ken kwaghaôndo u Mbakristu u Orthodox sha tar cii la je kpaa. Nahan cii kpa, mbampin mba m lu a mi ken Bibilo la yô, ve lu her tsô.

“Tsô m er msen m sôn Aôndo mer a̱ wasem me zua a mimi. Ica gba tsô maa Antonis shi va u va nengen a mo sha ijiir tom yam, nahan m fa je mer ka msen wam la je a lu eren tom ye. Tsô maa m de u za nengen a orhemen kwaghaôndo la, m hii u henen Bibilo vea Antonis. M za hemen zan zan ken uwer u Oktoba 1997 la yô, m tese ikyav i iyoltseghan yam hen Yehova sha u eren batisema shin mnger.

“Sha hiihii la kwase wam man ônov av mbakasev mba uhar mba ve hembe kaven ishigh la, ve hendan a mo. U môm ngu anyom 14, ugen la di ngu anyom 10. Kpa ieren yam i dedoo la i̱ na yô, kwase wam kar a ishima za mkombo ken Iyou i Tartor. Erdoo man ikyo i wan i Mbashiada la yange i doo un kpen kpen. Kwagh u yange hemba doon un je yô lu gbenda u ve lu yaren tom a Bibilo la. Kwagh ne na yô kwase wam man ônov av mba kasev mba uhar mba ve hembe kaven ishigh mbara ve lumun ér Mbashiada mba Yehova ve̱ hen Bibilo a ve. Yange doom je zua ga zum u i er ve utar cii batisema sha Mkohol u Vesen u “Mkaanem ma Aôndo ma Profeti” ken inyom i 1999 la yô!

“Een, mimi u yange m lu keren la m zua a mi. Hegen tsombor wase cii, kua kwase wam man mbayev unyiin sha mi, ngu kangenaa ken mcivir u wang u civir Yehova.”