Ember Ken Mfe U Fan Yehova La
Ember Ken Mfe U Fan Yehova La
“Saan mba ve ongo kwaghôron u Aôndo man ve eren sha mi kpaa la, iyol.”—LUKA 11:28.
1. Ka hanma shighe yange Yehova hii u lamen a uumacee?
KWAGH u uumace doo Yehova ishima tsung shi kwagh ve gba un ishima kpaa. Kape i lu je ve, a lamen a ve ne. Kwaghôron na a ve ne yange hii ken sule u Eden. Sha kwagh u Genese 3:8 a ôr yô, sha iaven igen la Adam man Ifa “ve ungwa iov i TER Aôndo” hen “shighe u kundun iyol u aikighe” nahan. Ior mbagenev due a mhen ér ikyav i kwagh ne yô, yange lu ieren i Yehova u lamen a Adam hen imba shighe ne, alaghga je yô luun sha hanma iyange cii. A lu nan kpaa, Bibilo pase wang ér yange Aôndo ker shighe u ôron kwagh a or u hiihii la tseegh ga kpa shi yange tese un kwagh u i gbe u una fa ve una er ityom na vough la kpaa.—Genese 1:28-30.
2. Ior mba uhar mba hiihii mbara yange ve pav a gbendatesen u Yehova nena, man lu nyi i va kere?
2 Yehova yange na Adam man Ifa uma, shi na ve mhembe sha inyamtoho, shi na ve tahav sha tar cii. Myange gema lu di môm tsô—lù u vea ya kon u mfe u fan kwagh u dedoo man u bo la ga. Satan gema mee Adam man Ifa ve hemba tindi u Aôndo la ato. (Genese 2:16, 17; 3:1-6) Yange ve tsua u eren kwagh sha tseeneke ve, ve gba tsuwan kwagh u dedoo man u bo ayol a ve. Mba eren nahan yô, ve pav a gbendatesen u Orgban ve la sha ibume. Kwagh u gema va ker yô, lu ikyaatseren hen a ve man hen ônov vev mba ve lu a̱ mar ga la. Adam man Ifa vese bee iyol, nahan ken masejime yô ve kpe a ishimaverenkeghen i mnder u shin mbakpenev shio. Ônov vev ya dyako u isholibo man injar i i̱ la hen ave, ka ku je la.—Mbaromanu 5:12.
3. Hii nan ve yange Yehova lam a Kain, man Kain yange gema er nena?
3 Shin er ihyembeato va ken Eden nahan kpaa, Yehova za hemen u lamen a orumace u un gba la her. Yange ashe ver ikyôr sha inja i isholibo ia himbir Kain, waniunda u Adam man Ifa mar la. Yehova ta un icin ér gbenda u a eren akaa la, una va za ya gaduga a kwaghbo nahan a wa un kwagh ér a̱ gema a̱ “er sha mi.” Kain venda kwaghwan u sha dooshima ne, nahan a wua anmgbian na. (Genese 4:3-8) Nahan, uumace mba utar mba hiihii mbara maa hule gbendatesen u wang u or u yange na ve uma lu tesen ve la kera, ka Aôndo u á ne ior nav kwaghwan sha er vea zua a mtsera je la. (Yesaia 48:17) Nenge er kwagh ne yange una va Yehova ahenge sha wono!
Er Yehova Pase Iyol Na hen Mbayiase Yô
4. Ka vangertiôr u nyi yange Yehova lu a mi sha kwagh u ônov mba Adam-a, man ka loho u ishimaverenkeghen u nyi yange na a kwagh la ken ishima?
4 Shin er yange lu u Yehova una tswer iliam a uumace kpa una lu a ishô nahan kpaa, a tswer ga. Lu a vangertiôr wener, mbagenev ken ônov mba Adam vea va er kwagh sha kwaghfan vea dondo gbendatesen Na. U tesen ikyav yô, zum u Yehova lu kuren Adam man Ifa ijir yô, a tsengaôron kwagh u “vor” u ua va hendan a Satan Diabolo, u a lu Iyô la. Lu u ayange aa karen yô, a va cagh Satan njighe njighe. (Genese 3:15) Kwaghôron u profeti ne yange lu loho u dedoo hen “mba ve ongo kwaghôron u Aôndo man ve eren sha mi kpaa la.”—Luka 11:28.
5, 6. Ka ken nyi igbenda yange Yehova lam a ior nav cii man derianyom u hiihii S.W. laa, man kwagh ne yange wase ve nena?
5 Yange Yehova pase uter mba tsev mbajighjigh mbara ishima na, anza er Noa man Aberaham man Isaka man Yakob man Yobu nahan. (Genese 6:13; Ekesodu 33:1; Yobu 38:1-3) Ken masejime yô, a wa Mbaiserael atindi sha ikyev i Mose. Tindi u sha Ikyev i Mose la yange wase ve sha igbenda kpishi. Er Mbaiserael lu kuran á yô, ve kaha kposo a akuraior agenegh la cii, ve lu ior mba Aôndo jim jim. Aôndo yange na Mbaiserael ibumun ér aluer ve kura Atindi na yô, una ver ve doo doo sha akaa a iyolough tseegh ga kpa á kua ken jijingi kpaa, vea hingir tartor u upristi, icighan ikyurior je. Je yô shi Atindi la yange wa ve akaa sha kwagh u kwaghyan man mlu u tsembelee u yange va a mkpeyol la. Nahan cii kpa, shi Yehova ta ve icin sha kwagh u aluer ve hemba ato ve una er ve la.—Ekesodu 19:5, 6; Duteronomi 28:1-68.
6 Ica i gbe ga yô, i seer ityakerada igen i yange i na ér i̱ nger la sha tihi u Bibilo la. Lu akaa a Yehova e̱r a akuraior man iniongoior, ve i nger la. Ityakerada i i nger sha ikyenge i icam la pase aeren na sha mkaanem ma dedoo. Ityakerada i profeti tsengaôron er Yehova una va er ishima na ken hemen yô. Mbajighjigh mba tsuaa mbara sule iyol time sha ungeren mba i na ér i̱ nger ne doo doo shi ve er shami kpaa. Môm ken ave nger wener: “Mkaanem Ou ka imenger i angahar a am, man iwanger i gbenda wam kpaa.” (Pasalmi 119:105) Hen mba yange ve lumun u ungwan yô, Yehova na ve ityesen man iwanger kpaa.
Iwanger la Seer Wanger
7. Shin er Yesu yange eren uivande nahan kpaa, yange i fa un ér lu nyi oro, man hii nena?
7 Ka kom ken derianyom u hiihii la yô, mbaeren kwaghaôndo u Mbayuda seer aeren a uter sha Atindi la. I nzughur a Atindi la, nahan á kera lu kwagh u tan a ta iwanger ga á hingir myohom sha ci u aeren a uter la. (Mateu 23:2-4) Nahan cii kpa, ken inyom i 29 S.W. la yô, Yesu ande due, lu Mesiya. Tom na lu u nan uma na sha ci u orumace tseegh ga kpa shi lu u una “pase mimi” kpaa. Shin er yange er uivande nahan kpaa, yange i hemba fan un ér ka “Ortesen.” Ityesen na lu er iwanger i í wanger ken ime i ken jijingi, i i yisi asema a ior nahan. Yesu iyol na kpa kaa vough nahan ér: “Mo M ngu iwanger i tar.”—Yohane 8:12; 11:28; 18:37.
8. Kanyi ityakerada yange i na ér i̱ nger ken derianyom u hiihii S.W. laa, man yange í wase Mbakristu mba tsuaa mbara nena?
8 Ken masejime yô, i seer ityakerada i Ivangeli la sha mi, ungeren unyiin mba ve ôr kwagh u uma u Yesu la kua takerada u Aerenakaa, u ngula di ôr kwagh u msamber u Kwagh u Kristu samber shighe u Yesu kpe kera la. Shi uwashika mba yange í na mbahenen mba Yesu ér ve̱ nger la kpa lu, kua shi takerada u profeti u Mpase la kpaa. Ungeren mban, kohol sha Ruamabera u ken Zwa Heberu cii, hingir Bibilo jimin. Nahan lu u una ú ityakerada ne ua wase Mbakristu man “uicighanmbaiorov imôngo cii u kaven er igbanger man iniembe man mtav man mze” u mimi a lu yô. (Mbaefese 3:14-18) Lu u vea fatyô u lun a “mhen u Kristu” la. (1 Mbakorinte 2:16) Nahan cii kpa, Mbakristu mba hiihii mbara yange ve kav mbaawashima mba Yehova vindi vindi ga. Apostoli Paulu yange nger mbananjighjigh a na imôngo mbara kwagh ér: “Hegen se mba nengen ken ijingi cing.” (1 Mbakorinte 13:12) Imba jingi la ia fatyô u tesen mlu u kwagh kpa a lu vighe vighe ga. Mkav u kaven Mkaanem ma Aôndo la lu van ken hemen.
9. Ka mwanger u nyi a wanger ken “ayange a masejime” nee?
9 Ainge ne, se mba ken shighe u i yer ér “ayange a masejime” yô, ka shighe u “ashighe a ican” a lu yô. (2 Timoteu 3:1) Profeti Daniel tsengaôron wener shighe ne una kuma yô, “mfe . . . una seer.” (Daniel 12:4) Sha nahan yô, Yehova, un a lu Orhemban cii u Ôron Kwaghôron la, wase mbaasemaamimi u kaven inja i Mkaanem nam man. Hegen ikyumior kpishi kav e̱r Kristu Yesu yange tema tor sha, ape a fatyô u nengen a na ga la, ken inyom i 1914 yô. Shi ve fa e̱r ica a gba ga tsô una bee a hanma iferkwagh kera shi una gema tar ne ua hingir paradiso u tseren tar cii yô. Mba pasen gbaa u injaa u loho u dedoo u Tartor ne tar sha won cii.—Mateu 24:14.
10. Ken anyom a karen uderi imôngo ne, ior er sha kwaghwan u Yehova nena?
10 Een, er i gbe je tsô Yehova ndera pasen ior mba shin tar ishima na man mbaawashima nav kpaa. Kwaghngeren u Bibilo ôr kwagh u ior kpishi mba ve kegh atô shi ve er sha kwaghfan u Aôndo, man ve zough a iveren yô. Shi a ôr kwagh u mba yange ve venda kwaghwan u Aôndo wa sha dooshima la, ve gema ve dondo gbenda u mtim u Adam man Ifa la. Yesu yange tese ikyav i kwagh ne zum u a ôr kwagh u igbenda ihiar i sha injakwagh la. U môm yem ken mtim. Ú gbanger, ngu bele bele, ior mba ve vende Mkaanem ma Aôndo la mba zan sha ú. Gbenda ugen la di gema yem ken uma u tsôron. Shin er ú hoghor nahan kpaa, ior mba ve ngohol Bibilo, ér ka Mkaanem ma Aôndo shi ve eren akaa a i̱ kaa la yô, mba zan sha ú.—Mateu 7:13, 14.
U Lun a Iwuese sha Kwagh u Se Lu a Mi Ne
11. Mfe u se fe Bibilo shi se ne i̱ jighjigh la ka ikyav i nyi?
11 Ú ngu môm ken ior mba ve tsough u zan sha gbenda u uma laa? Aluer ka nahan yô, ú soo u lun sha ú her je ka u henen a hen ga. Ú er kwagh ne nena? Gbidyen kwar sha averen a atesen a mimi a Bibilo a ve a mi ken uma wou la a iwuese hanma shighe. Er ú ngohol mimi la tseegh kpa ka ikyav i tesen iveren i Aôndo je la. Yesu yange tese kwagh ne zum u a er msen hen Ter na, a kaa nahan la, ér: “M ngu sughun We, Tere, Ter u Sha man tar, sha er U yer mbafankwagh man mbakavenkwagh akaa ne, kpa U gem U pase anikundanev a yô.” (Mateu 11:25) Yange mbakôronishu man mbangoholkpandegh kav ikyav i ityesen i Yesu la, kpa mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve hen takerada tsung la yô, ve kav ga. Yesu seer kaan wener: “Ma or nana fatyô u gban van her a mo ga, saa Ter u A tindim la, Una urugh nan.” (Yohane 6:44) Aluer ú va fa Bibilo shi ú na i̱ jighjigh shi ú ngu dondon atesen a i̱ kpaa yô, kwagh ne ka ikyav i tesen ér Yehova urugh we je la. Ka ityôkyaa i ember je.
12. Ka sha nyi igbenda Bibilo i̱ ne se iwangere?
12 Mkaanem ma Aôndo ma a mimi u a pasen or a toho shi a te iwanger kpaa yô. Ior mba ve eren sha ikyaan i Bibilo yô, i pase ve i tuhwa sha ikyev i mcie u cian bi man atesen a aiegh man lanegh kù kú hemen uuma mba ior umiliôn imôngo la. U tesen ikyav yô, u fan mimi u sha kwagh u mlu u mbakpenev la pase se sha ikyev i mciem ma cian ser mbakpenev vea va bula se la tuhwa, shin u cian ser mba ve doo se ishima kpa ve kpe la mba yan ican la. U fan mimi u sha kwagh u mbatyomov mbaiferev la una wase se u palegh kwaghbo u se zua a mi sha ikyev i kwagh u mbaimev la. Ityesen i mnder u shin mbakpenev ka kwagh u surun ior mba or u doon ve ishima nan saa shin ku la ishima. (Yohane 11:25) Akaaôron a profeti a Bibilo tese se ape se lu ken mze u shighe yô shi a na se vangertiôr ken uityendezwa mba ken hemen mba Aôndo a tende la kpaa. Shi nga nyôôso ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won la.
13. U ungwan imo i Mkaanem ma Aôndo la ne se mbamtsera mba iyolough nena?
13 Atindiakaa aa a lu ken Bibilo la nga tesen se e̱r uma wase una lu ve se zua a mbamtsera mba iyolough yô. U tesen ikyav yô, se hen u palegh aeren a aa fatyô u hôngor a iyol yase la, anza er u yaren tom a taav man icimbiv mbigenev sha inja ga nahan. Se palegh u man ikyôhô ganden ikyaa inya la. (2 Mbakorinte 7:1) U ungwan atindi a Aôndo a we sha kwagh u anzaagh la kuran se sha ikyev i iangev mbi zuan a mi sha myav u yaven a kwase shin nomsoor la. (1 Mbakorinte 6:18) Aluer se ungwa tindi u Aôndo a we ér se̱ palegh mdoo u inyaregh doon se ishima la yô, se vihi bemshima wase er ior kpishi ve zende uyôughyôughmbaakaav ve, ve vihi u̱ ve nahan la ga. (1 Timoteu 6:10) Ka sha nyi gbenda ú zough a mtsera u iyolough sha ci u ú eren sha Mkaanem ma Aôndo yumu?
14. Icighan jijingi benden a uuma asev nena?
14 Aluer se mba eren sha Mkaanem ma Aôndo yô, se ngohol icighan jijingi u Yehova. Se lu a mlu u Kristu, u a lu a anza a dedoo e̱r mhôônom ma zungwen man mhôônom ma kôron nahan la. (Mbaefese 4:24, 32) Shi jijingi u Aôndo um atam ken avese e̱r—dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha nahan. (Mbagalatia 5:22, 23) Anza ne nga ne ior u lun a mbagenev imôngo saan saan kua mba hen tsombor kpaa. Ka se zua a gbong gbong u ken atô iyol u a wasen se u tagher ishigh a mbamtaver a ishimataver yô. Ú kav e̱r icighan jijingi a ne uma wou a hembe lun guda la kpa?
15. Ka sea geman uuma asev vea gbaan sha ishima i Aôndo yô, se zua a mtsera nena?
15 Se nguren eren sha u uuma asev ve̱ gba sha ishima i Yehova yô, se nyôôso mlu wase a na. Mfe u se fe ser a kav kwagh wase shi se doo un ishima la maa una seer a seer. Se hen ken akaa a a vande eren la ser, suen se ken ashighe a ican. (Pasalmi 18:18) Ka se kav ser mimi mimi je ongo mbamsen asev. (Pasalmi 65:2) Se va hingir u haren sha gbendatesen na la, se lu a vangertiôr je ser ua lu se a injar. Shi se mba a ishimaverenkeghen i doon tsung ser shighe a kuman yô, Aôndo una hide a mbacivir un sha mimi mbara vea hingir vough shi una na ve iyua na i uma u tsôron la. (Mbaromanu 6:23) Apostoli Yakobu yange nger kwagh ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Ka ú inja er mlu wou vea Yehova hemba nyôôso er ú lu kporom ikyua a na seer yôô?
Kwagh u Injaa U A Gande u Karen sha Ugen Yô
16. Ka mbamgem mba nyi Mbakristu mba ken derianyom u hiihii mbara yange ve gema?
16 Paulu yange umbur Mbakristu mba i tsegha ve sha derianyom u sha hiihii la wener mbagenev ken ave yange ve lu mbaeren ijimba man mbaidyarev man nomso mba yaven a ayol a ve man mbaiv man mbahuav man mbahundenmsôrom man mbauityuhwanev man mbanumungbenda kpaa. (1 Mbakorinte 6:9-11) Mimi u Bibilo na ve u geman sha gbenda u vesen; nahan “i ôô” ve ve hingir wang. Nôngo u henen e̱r wea fe mimi u ken Bibilo u a pasen or a toho la ga ve uma wou ma a lu la. Sha mimi yô, mimi ka kwagh u injaa u a gande u karen un sha kwaghgen yô. Saan se iyol er Yehova a lamen a vese je zua ga!
17. Mba koson Mbashiada mba Yehova ken mbamkombo vev mba Mbakristu mbara nena?
17 Heela tseegh ga, hen sha averen a se zough a mi ken mzough u anmgbianev mba ken akuraior wue wue ne. “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ngu nan se kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough, kwaghyan ne kua Ubibilo ker man umagazin man ityakerada igenegh ken ijô imôngo. (Mateu 24:45-47) Ken mbamkombo mba tiônnongo mba yange i zua ken inyom i 2000 la, Mbashiada mba Yehova mba ken ityar kpishi hide time sha ityakerada i vesen anigheni ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la. Yange ve gbidye kwar sha uuma mba ior mba ken Bibilo iorov 40 mba i pase kwagh ve ken takerada u i yer ér Insight on the Scriptures la yô. Yange ve hen takerada u i yer ér Mfe u Una Va a Uma u Tsôron La man vegher u takerada u i yer ér Kwaghmyer u Msaanyol hen Tsombor la man antakerada u i yer ér “Nenge! M ngu Geman Akaa Cii Hingir A He” la man shi Aôndo We Ikyo sha Kwagh Wase Mimi kpa? kua Awashima u Uma Kanyi—U Fatyô u Zuan a Mi Nena? man Kanyi Aôndo a Soo her Avese? kua Kanyi Ka i̱ Er Se Zum u se Kpe Laa? la. Shi yange ve hen atôakaa 36 a cirin ken a vesen la ken magazin u Iyoukura la seer sha atineakaa a henen jim jim 52 la. Heela tseegh ga, yange i koso ior i Yehova sha mbamgber mba Tom Wase ú Tartor 12 man akaaôron a ken igbar sha hanma sati a yange i ôr sha atineakaa a ken Bibilo wue wue yô. Nenge imba mfe u ken jijingi u i na kpegh ga ne sha wono!
18. Ka ken nyi igbenda nahan i wasen se ken tiônnongo u Kristu?
18 Sha tar cii, atôônanongo a hemban 91,000 nga suen se shi nga ne se ishimataver sha ikyev i mbamkombo man tyemimôngo kpaa. Shi se mba zough a ishuen hen mba ve lu Mbakristu a vese imôngo mba ve vie la, ve mba ve we iyol u wasen se ken jijingi la. (Mbaefese 4:11-13) Een, se zua a mtsera tsung sha u zuan a mfe sha kwagh u mimi. Ka kwagh u iember u fan Yehova shi civir un kpaa. Mkaanem ma orpasalmi yange nger ér, “Saan ior mba TER A lu Aôndo ve la, iyol” la, ka ma mimi je zua ga!—Pasalmi 144:15.
Ú Umbur Kpa?
• Ka unô yange Yehova lam a ve cii man ashighe a Mbakristu laa?
• Iwanger i ken jijingi yange i hemba wanger ken derianyom u hiihii la nena? man sha ayange ase ne di ye?
• Ka averen a nyi a ve ken m-er u eren sha mfe u Yehova laa?
• Hii nan ve se ember ken mfe u se fe Aôndo nee?
[Study Questions]
[Pictures on page 20]
Yehova yange pase Mose ishima na, kua Noa man Aberaham kpaa
[Picture on page 21]
Sha ayange ase ne, Yehova ngu tan iwanger sha Mkaanem nam
[Pictures on page 22]
Hen ase sha averen a se zough a mi ken mlu wase u anmgbianev mba sha ityar wue wue ne yôô!