Za Hemen U Tesen Mdoom Ou
Za Hemen U Tesen Mdoom Ou
“Gadia ityamegh ki iwangeregh yô, ki ken hanma kwagh u doon, man kwagh u perapera man kwagh u mimi cii.”—MBAEFESE 5:9.
1. Ior udubu udubu mba tesen hegen ér ve lumun a Pasalmi 31:19 nena?
KWAGH u hemban doon u orumace nana er yô ka u civir Yehova. Ainge ne ior udubu udubu mba eren nahan sha u wuese Aôndo sha erdoo na. Er se lu Mbashiada mba Yehova mba mimi yô, se lumun a icam i orpasalmi yange wa la a ishima i môm, ser: “Kpash! Mdoom Ou vese je, ma U ver sha ci u mba ve cie U la, ma U ser sha ci u mba ve suur sha a We, sha ishigh ki ônov mba iorov yô!”—Pasalmi 31:19.
2, 3. Aluer ieren yase i dedoo ngi suen tom wase u geman ior hingir mbahenen la ga yô, kanyi ia fatyô u erene?
2 Mcie u cian Yehova sha civir la ka a mgbegha se u wuese un sha mdoom nam la. Shi ka a mgbegha se u ‘wuese Yehova, civir un shi ôron kwagh u iengem i tartor Na’ kpaa. (Pasalmi 145:10-13) Kape i lu ve ka se shi ken tom u pasen kwagh u Tartor man u geman ior hingir mbahenen la sha ishima i tseen je la. (Mateu 24:14; 28:19, 20) Een, ka u se sue tom wase u kwaghpasen la sha ieren i dedoo keng. Aluer se er nahan ga yô, se fatyô u van a iheen sha icighanti u Yehova la.
3 Ior kpishi ka ve senge ér ve mba civir Aôndo, kpa aeren a ve a kera zua sha atindi a a lu ken Mkaanem nam ma a ne i nger la ga. Apostoli Paulu yange nger kwagh u ior mbagen mba yange ve sengen ér ve mba eren kwagh u dedoo kpa ve lu eren ga la, á kaa ér: “Nahan we u u tesen mbagenev ne u kera tese iyol you gaa? We u u yee wer, i̱ de iin ga ne, u gema u ngu iini? We u u kaan wer, i̱ de eren idya ga ne, u gema u ngu eren idya? . . . Gadia ka vough er i vande ngeren nahan er: Ka ne je ne ne i lu tuhwan iti i Aôndo hen atôatyev ye.”—Mbaromanu 2:21, 22, 24.
4. Ieren yase i dedoo la i̱ ve a nyi?
4 U ma se ve a iheen sha iti i Yehova la yô, ka se nôngo u wuese í sha ieren i dedoo. Kwagh ne ka a gema a bende a mba ve lu ken tiônnongo u Kristu ga la sha gbenda u dedoo. Heela tseegh ga, shi ka a wase se u cirin mbaahendanev zwa kpaa. (1 Peteru 2:15) Hemban cii je yô, ieren yase i dedoo la ka i kporom a ior i̱ va a ve ikyua hen nongo u Yehova, shi i̱ bugh ve gbenda u van un a icivir shi zuan a uma u tsoron kpaa.—Aerenakaa 13:48.
5. Ka mbampin mba nyi se nenge sha mi hegene?
5 Er se yen yô, se er nan ve se palegh aeren a van a ilyahan sha Yehova shi nan mba keren mimi gbeev mbu nôngono? Sha kpôô yô, se fatyô u tesen mdoom asev nena?
Ityamegh ki Iwangeregh
6. Kanyi i̱ lu “aeren a imegh a a lu a inja ga” laa, kpa ka ityamegh ki nyi i gbe u kia lu tseer tseer ken Mbakristu?
6 Er se lu Mbakristu mba se tsegh ayol ase yô, se mba a iember sha kwagh u ka a wase se u palegh “aeren a imegh a a lu a inja ga” la. Aeren a ndôhôr Aôndo ishima amba er aie u eren man iv mbu iin man ityuhwanev man iliam i ikyoo ga i lamen sha kwagh u idya man hôngor man asenge a doon ga man msôrom ma hunden nahan. (Mbaefese 4: 25, 28, 31; 5:3, 4, 11, 12, 18) U ma se waan ave sha ityom i ngira nahan yô, se mba ‘zenden er ônov mba iwangerev’ yô. Apostoli Paulu kaa ér: “Ityamegh ki iwangeregh yô, ki ken hanma kwagh u doon, man kwagh u perapera man kwagh u mimi cii.” (Mbaefese 5:8, 9) Nahan ka sha u zenden ken iwanger la man se fatyô u zan hemen u tesen kwagh u dedoo ye. Kpa ka iwanger i nyi?
7. Kanyi kwagh i gbe kpee u se er sha u zan hemen u lun a ityamegh ki kwagh u doono?
7 Myina u se yen cii kpa, se fatyô u tesen mdoom asev aluer se mba zenden ken iwanger i ken jijingi yô. Orpasalmi yange wa icam ér: “Mkaanem Ou ka imenger i angahar a am, man iwanger i gbenda wam kpaa.” (Pasalmi 119:105) Aluer ka se pe ma se ze hemen u lun a “ityamegh ki iwangeregh” ken “hanma kwagh u doon” yô, saa se yar tom a iwanger i ken jijingi i i lu ken Mkaanem ma Aôndo, shi i tim sha mi ken ityakerada i Mbakristu, shi hanma shighe se tem imôngo a mi ken mbamkombo asev sha ci u mciviraôndo la. (Luka 12:42; Mbaromanu 15:4; Mbaheberu 10:24, 25) Shi gba u se ver ishima sha ikyav i Yesu Kristu man ityesen na la tsembelee, un u a lu “iwanger i tar” man “mmondo u iengem [i Yehova]” la.—Yohane 8:12; Mbaheberu 1:1-3.
Ityamegh ki Jijingi
8. Hii nan ve se lun a mlu u dedoo?
8 Iwanger i ken jijingi ngi wasen se u tesen mlu u dedoo je gande. Heela tseegh ga, se mba fetyô u eren ieren ne sha ci u ka icighan jijingi u Aôndo shin tahav mbu tomov nav mbu lu hemen se ye. Mlu u dedoo ka vegher u “ityamegh ki Jijingi.” (Mbagalatia 5:22, 23) Aluer se lumun u dondon icighan jijingi u Yehova yô, una ume atam a doon a mlu u dedoo ken a vese.
9. Se fatyô u eren sha mkaanem ma Yesu ma i nger ken Luka 11:9-13 la nena?
9 Isharen i se lu a mi i eren ishima i Yehova sha u lun a ityamegh ki mlu u dedoo ki ken jijingi la ka i mgbegha se u eren kwagh zuan sha mkaanem ma Yesu la, a kaa ér: “Sôn nen, á na ne; ker nen, né zua a mi; mande nen uwegh, á bugh ne. Ka hanmô wen u nan lu ter man wan u nan una sôn nan ishu, man nana gema á na un iyô sha ityough ki ishu la ase! Shin una sôn ijikegh, man nana gema á na un iyese! Aluer ne mba ne [yen, shi aluer i tôô ne i kar yô ne] lu mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiwua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un la Icighan Jijingi ga yee?” (Luka 11:9-13) De se dondo nen kwaghwan u Yesu la sha u sônon jijingi u Yehova ken msen sha er se fatyô u zan hemen u lun a ityamegh nagh ki mlu u dedoo yô.
“Eren Kwagh u Dedoo”
10. Ka avegher a mdoom ma Yehova a nyi i nger ken Ekesodu 34:6, 7?
10 Er iwanger i jijingi i i dugh ken Mkaanem ma Aôndo la i lu tan sha avese, shi icighan jijingi u Aôndo kpa a lu wasen se yô, se fatyô u “eren kwagh u dedoo.” (Mbaromanu 13:3) Ka se seer zuan a mkav ken Bibilo i se henen hanma shighe la sha er se dondo mdoom ma Yehova yô. Ken ngeren u a kar la se nenge sha avegher a mdoom ma Aôndo ma i nger ken kwaghyôôn u yange i yôô hen Mose, i nger ken Ekesodu 34:6, 7 la, i nger her ér: “TERE, TERE, Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je, u eren a ior udubu imôngo dedoo, u deen ifer man tindi u peren man isholibo; kpa u tsahan yô, deen ga, tsahan ônov sha ci u ifer i uter kua ônov mba ônov kpaa, zan zan kov u sha utar man shi u sha unyiin kpaa.” U timen sha igbenda i i tese mdoom ma Yehova tsembelee la una wase se u “eren kwagh u dedoo.”
11. U fan ser Yehova ka u mgboughon a mhôônom man mrumun u sha mhôôn la una bende a vese nena?
11 Icighan kwaghyôôn ne pase se ityôkyaa i i gbe u se dondo Yehova sha u lun a mhôônom ma zungwen man mrumun u sha mhôôn yô. Yesu yange kaa ér: “Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” (Mateu 5:7; Luka 6:36) Er se fe Yehova a mgboughon a mhôônom ma zungwen yô, ishima ka i mgbegha se u eren kwagh a mbagen sha mhôôn man ken mkpeyol, kua mba se pasen ve kwagh la kpaa. Kwagh ne zua sha kwaghwan u Paulu la vough, yange wa kwagh ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô, sha u fa nen er i doo u nea ôr kwagh a hanma or yô.”—Mbakolose 4:6.
12. (a) Er Aôndo a lu u wan ishima yô, se eren kwagh a mbagenev nena? (b) Erdoo u Yehova la ka a mgbegha se u eren nyi?
12 Er Aôndo a lu u wan ishima yô, isharen yase i “eren kwagh u dedoo” la ka i mgbegha se u den mbananjighjigh a vese imôngo mbamyina vev shi haren ishima sha aeren ve a dedoo la. (Mateu 7:5; Yakobu 1:19) Erdoo u Yehova la ka a tuur se u lun a dooshima u mimi, je yô kua sha shighe u mbamtaver ve ve taveraa je kpaa. Kwagh ne doo u eren kpishi.—Anzaakaa 19:22.
13. Se tese ser Yehova ka u ‘lun a mimi wuee’ nena?
13 Er Ter wase u sha a lu u ‘lun a mimi wuee’ yô, ka se ker gbenda u ‘pasen ayol a ase ser se mba mbatomov nav sha kwaghôron u mimi.’ (2 Mbakorinte 6:7) Ken akaa a ataankarahar a a ndôhôr Yehova ishima la kua “nombor u aiegh” man “or u eren shiada u mimi ga, u nan eren aie” yô. (Anzaakaa 6:16-19) Nahan isharen i se lu a mi i eren ishima i Aôndo la ka i mgbegha se u ‘dughun aie kera, ôron kwagh sha mimi.’ (Mbaefese 4:25) Mayange se de nen u tesen mdoom ken gbenda u injaa ne ga.
14. Hii nan ve i gbe u se deen or a kwaghbo?
14 Kwagh u Aôndo yange yôô sha ato a Mose la shi a̱ mgbegha se u den ior a kwaghbo, gadia Yehova kpa kegh iyol u den kwaghbo. (Mateu 6:15) Kpa tsaha yô, Yehova tsahan mbaasorabo mba ve vende u geman ishima la. Nahan saa se eren atindi a na a ieren i dedoo shighe u i ve sha u kuran mlu u wang u ken jijingi u tiônnongo la.—Levitiku 5:1; 1 Mbakorinte 5:11, 12; 1 Timoteu 5:22.
“Nenge Nen Vighe Vighe”
15, 16. Kwaghwan u Paulu yange wa ken Mbaefese 5:15-19 la una wase se u zan hemen u eren kwagh u dedoo nena?
15 U dondon gbenda u dedoo her, shin er ifer i̱ kase se nahan je kpaa yô, gba u se iv a jijingi u Aôndo shi se nenge vighe vighe er se zenden la. Yange Paulu taver Mbakristu mba ken Efese ishima sha gbaa ne wener: “Nenge nen vighe vighe er ne zenden yô, i̱ de lu er mbalanenkwagh nahan ga, kpa i̱ lu er mbafankwagh nahan. Man waan nen ian yen iko, gadia ayange ne ka a bo je. De luun nen mbabumen ga, kpa kav nen er ishima i Ter i lu yô. De hundu nen msôrom ga, dang ngu keregh, kpa iv nen a Jijingi. Ôron nen kwagh ayol a en sha upasalmi man atsam man amo a gberen a ken jijingi, man dugh nen amo, waan nen Ter atsam ken asema a en.” (Mbaefese 5:15-19) Sha mimi yô, kwaghwan ne ngu se a inja ken ayange a masejime ne.—2 Timoteu 3:1.
16 Aluer ka u se za hemen u eren kwagh u dedoo yô, saa se nenge vighe vighe ser se mba zenden er ior mba lun a kwaghfan u Aôndo yô. (Yakobu 3:17) Saa se palegh isholibo i eren sha apera la keng shi se iv a icighan jijingi, sha u nan i̱ ian ser i̱ hemen se. (Mbagalatia 5:19-25) Aluer se yar tom a ityesen i ken jijingi i se zough a mi ken mbamkombo mba Mbakristu man mbamkohol mba kiriki man mba vesen yô, se fatyô u zan hemen u eren kwagh u a lu u dedoo yô. Mkaanem ma Paulu nger tindi hen Mbaefese la alaghga shi ma a umbur se ér ken mbamkombo asev mba civir Aôndo kpishi kpishi, se mba zough a mtsera sha u wan “atsam a ken jijingi” a ishima yase i môm la—atsam shon kpishi nga a bende sha aeren ase a ken jijingi amba er kwagh u dedoo nahan.
17. Kanyi í doo u Mbakristu mba ve lu dedoo ga vea fa, aluer mbamlu vev yange ve u zan mbamkombo hanma shighe yôô?
17 Tsô mbananjighjigh a vese imôngo mba vé kan shio u zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe sha ci u icôron uange la di ye? Alaghga vea lu vaan afanyô sha ci u ve kan shio u civir Yehova ken mzough môm a anmgbianev mbanomso man mbakasev mba ken jijingi hanma shighe yum. Kpa ve̱ fa tsô ér Yehova fa mlu ve la, man una hungur ve ga shi una na ve icighan jijingi na shi una wase ve sha u ve̱ za hemen u eren kwagh u a lu u dedoo yô.—Yesaia 57:15.
18. Kanyi ia wase se u eren kwagh u dedoo?
18 Aluer ka u se er kwagh u dedoo yô, gba u se her a her mba vea lu ahuraior a ase la shi se palegh mba “kwagh u dedoo a doo ve ga” la kpaa. (2 Timoteu 3:2-5; 1Mbakorinte 15:33) U yaren tom a imba kwaghwan ne wasen se u palegh u ‘vihin icighan jijingi u Aôndo ishima’ sha u eren kwagh u a kaha kposo a ishima na yô. (Mbaefese 4:30) Heela tseegh ga, kwaghwan ne shi wasen se u eren kwagh u dedoo aluer se maa imagh ki taver vea mba uuma vev ve tese ikyav ér mbá ior mba kwagh u dedoo a doo ve ishima, shi ka icighan jijingi u Aôndo a hemen ve yô.—Amoshi 5:15; Mbaromanu 8:14; Mbagalatia 5:18.
Erdoo Ve a Injar i Dedoo
19-21. Pase akaa a yange er a a tese ér erdoo ka kwagh u dedoo yôô.
19 U zenden ken iwanger i jijingi shi dondon gbendatesen u jijingi u Aôndo shi nengen er se zenden la una wase se u palegh kwagh u bo, geman “eren kwagh u dedoo.” Kwagh ne una gema a va a injar i dedoo. Nenge kwagh u yange er Zongezile, un u lu Orshiada u Yehova shin tar u South Africa la. Yange ngur yemen makeranta sha iyange igen pepe yô, a kaha a za sôr inyaregh nagh ki yange koson ken bam la. Takerada u tesen inyaregh ki a hira koso la tese inyaregh ki hemban ki nagh ken inya je kuma R42,000 (er ₦670,200 nahan). Or u yaren kura hen bam la kua mbagenev gba tuur un ken ityô ér a̱ dugh inyaregh kira a̱ za wa ken iti na ken bam ugen. Ka Orshiada ugen vea kwase na mba yange or ne tsaan hen ya ve la tseegh yange ve wuese un er benden tsô kpa yange bende inyaregh kira ave ga nahan ye.
20 Kpernan sev mbu aven yô, Zongezile za pase mzeyol ne hen bam la. Í mase kaven ér namba u ikpa na i koson inyaregh ken bam la zua vea u shagbaor u eren kpenga ugen u yange tsume za koso inyaregh ken ikpa i i lu i na ga yô. Yange kunda shagbaor u eren kpenga la iyol er Zongezile vihi kobo môm ken inyaregh kira ga yô, a pine un ér: “Ú eren nyi kwaghaôndo?” Zongezile pase or la ér un ngu Orshiada u Yehova. Mbahemenev mba bam la wuese un kigh kigh, ve kaa ér: “Se tôm ser ior cii ma ve lu a mimi iyol er Mbashiada mba Yehova nahan.” Sha mimi yô, ieren i mimi man kwagh u dedoo vea fatyô u nan mbagenev u wuese Yehova.—Mbaheberu 13:18.
21 Saa or a er aeren a dedoo a vesen keng ve a lu a inja ga. U tesen ikyav yô, yange gum Orshiada u eren tom ivangeli keke ken icile igen ken Samoa za iyouci hen tar la. Ior wa nongo u nengen a ortwer, man Orshiada la te ashe nengen yô vihi kwase ganden u dondo sha a na la iyol kpishi. Tsô a ta ibaregh ér kwase la a kar a tôô ian na la sha er a er un twer fele yô. Ken masejime yô, Orshiada ne shi za zua a kwase ganden ne ken kasua. Kwase la umbur un man ieren i dedoo i yange er a na sha iyouci la. A kaa ér: “Hegen yô m fa mer mimi je or u nan we ndor a Mbashiada mba Yehova cii nan doo ve ishima.” Kera yô kwase la lumun u veren ato sha loho u Tartor ga, kpa erdoo u Orshiada la er a na la bende a na sha gbenda u dedoo. Nahan a lumun ér i̱ za henen Bibilo a na hen ya, nahan hii u zuan a mfe u Mkaanem ma Aôndo.
22. Kanyi kwagh i lu gbenda u hemban lun a inja u “eren kwagh u dedoo”?
22 Alaghga ú fatyô u ôron akaa a a er a tesen mluainja u eren erdoo yô. Gbenda u ú lu a inja u hemban cii ú “eren kwagh u dedoo” yô ka u hanma shighe lun a ci ken tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. (Mateu 24:14) Se za nen hemen u eren tom u i lu ior cii ve lu eren ú ga ne a ishima i tseen, se kav e̱r i lu gbenda ugen u eren erdoo, hemban cii je yô hen mba ve lu a ishima i ungwan la yô. U hemban lun a inja je yô, tom wase man ieren yase i dedoo la i̱ ve Yehova a iwuese, un shon u a lu imbor i mdoo la.—Mateu 19:16, 17.
Za Hemen u ‘Eren Kwagh u A Doo Yô’
23. Hii nan ve tom u Mbakristu ú lu tom u doono?
23 Tom wase u pasenkwagh ne ka tom u dedoo je ka u henen a hen ga. Ua fatyô u van se a myom kua mba ve lu a ishima i ungwan loho u Bibilo la kpaa, shi kwagh la una na vea dondo gbenda u yemen ken uma u tsôron la. (Mateu 7:13, 14; 1 Timoteu 4:16) Shighe u i gbe u se tsua kwagh u se er yô, isharen i eren kwagh u dedoo la alaghga ia na se pine ayol ase ser: ‘Kwagh u m we ishima u eren ne una bende a tom wam u pasen kwagh u Tartoro? Gbenda u m ver ishima sha mi la ka ú dedoo kpa? Ua wasem u wasen mbagenev u ngohol “Icôronloho u Dedoo” ne, va lun a mzough u kangenaa vea Yehova Aôndo kpa?’ (Mpase 14:6) Aluer se er kwagh u una na mzehemen u akaa a Tartor yô, se zua a msaanyol kpishi.—Mateu 6:33; Aerenakaa 20:35.
24, 25. Ka igbenda i nyi se lu a mi i eren erdoo ken tiônnongo, man kanyi se fe dedoo ser se zua a mi aluer se za hemen u tesen mdoom asev yô?
24 Mayange se nenge nen mtsera u a lu ken injar i kwagh u dedoo la ser ka ankwagh u côhiin ga. Se fatyô u zeren eren ieren ne sha u suen tiônnongo u Kristu shi eren kwagh u se fetyô u eren cii sha u nengen sha akaa a i̱ man mkpeyol u i̱ kpaa. Se er kwagh u dedoo shighe u se lu zan mbamkombo hanma shighe shi se lu a ci ken mbamkombo mba Mbakristu la kpee. Mze u ka se za a za mkombo la tseegh kpa ka a taver asema a mba se civir imôngo a ve la, shi ikyar i ka se na sha mpin tsembelee la ka i maa mlu ve u ken jijingi la. Shi ka se er erdoo shighe u se tee inyaregh yasegh se ser Iyou i Tartor a mi la kua shighe u se wase u nengen sha i̱ doo doo la kpaa. (2 Utor 22:3-7; 2 Mbakorinte 9:6, 7) Sha kpôô yô, “er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.”—Mbagalatia 6:10.
25 Se fatyô u vanden fan hanma kwagh u una na se u eren kwagh u doon ga. Kpa er se lu tagher a mzeyol mba hev yô, de se ker nen iwanger ken Ruamabera shi se sôn nen icighan jijingi u Yehova shi se nôngo nen sha afatyô wase cii u eren erdoo na kua ishima na i vough la. (Mbaromanu 2:9, 10; 12:2) Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una ver se iveren wuee er se lu zan hemen u tesen mdoom asev la.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Se fatyô u eren erdoo u hemban cii nena?
• Hii nan ve i yer kwagh u dedoo ér ka ‘ityamegh ki jijingii’?
• Ieren yase i dedoo la i̱ ve a nyi kwagha?
[Study Questions]
[Picture on page 15]
Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na wasen se u tesen mdoom asev
[Pictures on page 16]
U tesen mdoom la ve a injar i dedoo