Er A Mba Kwagh A Tser Ve La Doo Doo

‘Hanma or nana er a anngô u nan dedoo.’—SEKARIA 7:9.

1, 2. (a) Er nan ve i doo u se er erdoo? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mini?

 MKAANEM ma Yehova Aôndo wa se kwagh ér se̱ “soon u zungwen mhôônom.” (Mika 6:8) Shi ma pase se atôakyaa a a ne ve i doo u se eren nahan yô. Hiihii yô, “or u zungwen mhôônom ka iyol i nan je nan eren a i dedoo ye.” (Anzaakaa 11:17) Man kape i lu je la! U eren erdoo la ve a mlu u kundu kundu man mlu u kangenaa vea mbagenev u tsan gbem kpaa. Sha nahan yô, se lu a ahuraior a mimi, mne ngula ka injar i kiriki ga cii!—Anzaakaa 18:24.

² Heela tseegh ga, Ruamabera kaa a vese ér: “Or u nan dondo sha perapera kua erdoo yô, nana zua a uma.” (Anzaakaa 21:21) Een, aluer se ker u eren erdoo yô, se hemba kporom ikyua hen Aôndo, shi se zua a ian i va zuan a averen ken hemen, kua uma u tsôron je kpaa. Kpa se er erdoo nena? Ka an se er erdoo a nanaa? Man erdoo kaha kposo a u eren di a or doo doo shin u zungwen or mhôônomôô?

U Eren a Or Doo Doo man Erdoo

3. Erdoo kaha kposo a u eren a or doo doo nena?

³ U zungwen or mhôônom eren a nan  doo doo la kaha kposo a erdoo sha igbenda kpishi je. Ikyav i tesen yô, ashighe kpishi or ka nan vande fan or ga, kwagh kpa a vande zuan nan a or shon ga, kpa nan er a nan doo doo. Nahan kpa, aluer se mba eren erdoo a or yô, ka i lu or u nan doo se ishima shi se lu vea nan kôôsôô yô. Ken Bibilo yô, alaghga erdoo u uumace ve eren a mbagenev la ka i lu sha mzough u akaa a vande zuan ve kangenaa kera yô. (Genese 20:13; 2 Samuel 3:8; 16:17) Gayô alaghga ieren la a lu injô i kimbin sha erdoo u i vande eren a orgen la yô. (Yosua 2:1, 12-14; 1 Samuel 15:6; 2 Samuel 10:1, 2) U tesen mkposo u a lu hen atô u aeren ne yô, de se kar akav a tesen ahar a ken Bibilo, i môm la ka i̱ eren a or doo doo, kpa igenegh la di gema ka i erdoo u orumace nan er a ugen yô.

4, 5. Akav a ahar a ken Bibilo a i nger ne tese mkposo u u eren a or doo doo man erdoo nena?

⁴ Ikyav i or eren a orgen doo doo yô ka sha kwagh u tso u yange ur a ior, apostoli Paulu kpa lu ken atô ve la. Yange yuhwa mnger tôô ve za haa ken icile i Melita. (Aerenakaa 27:37–28:1) Er ior i Melita mbara yange i̱ vande eren ma ityendezwa a ior mba zenden ken mnger mban ga, shi fan kpa ve vande fan ve ga nahan kpa, ior mba ken icile ne ngohol mbavannya mban ave ahar, shi er a ve “doo je cier iyol.” (Aerenakaa 28:2, 7) Yange ve ngohol ve doo doo, kpa lu kwagh u ve vande wan iyol keghen a kegh ga, shi lu mba karen a kar gbenda, nahan lu u vea eren a ve nahan keke ga. Sha nahan yô, lu u eren a or doo doo di tsô.

⁵ Kpa tôô ase kwagh u i er sha heen ne kar sha mngohol u Tor Davidi yange ngohol Mefibosheti wan u huror na Yonatan doo doo la yôô. Davidi kaa a Mefibosheti wener: “Ú ya kwagh sha tebur wam gbem.” Davidi ngur pasen wen ityôkyaa i í ne ve un lu eren kwagh a na nahan yô, a kaa ér: “Mimi je me er a we dedoo sha ci u teru Yonatan.” (2 Samuel 9:6, 7, 13) I yila kwagh u Davidi er u dedoo la sha inja vough nahan ér erdoo, yange gba lun di u eren a or dedoo tsô ga, gadia ikyav tese ér a sue ikyaryan i yange ya vea Yonatan anyom imôngo la sha mimi. (1 Samuel 18:3; 20:15, 42) Nyian kpa kaha ga, mbacivir Aôndo mba eren a uumace jimin cii doo doo. Kpa, ka ve hemba eren erdoo a mba ve civir Aôndo sha mimi a ve imôngo la.—Mateu 5:45; Mbagalatia 6:10.

6. Ka igbenda i nyi erdoo u uumace ve eren a mbagenev la a dugh tseer tseer ken Mkaanem ma Aôndo?

⁶ U seer zuan a aeren a erdoo agenegh yô, se tsever a tsever timen sha akaa atar a Bibilo i̱ nger sha kwagh u ieren ne yô. Se been yô, se kav ser erdoo u uumace ve eren a mbagenev la (1) mba ve er un sha kwagh jighilii, (2) ka ve kar a ishima ve ve er ye, mba kighir ve a kighir ga, shi (3) mba hembe eren un a mba kwagh a tser ve la. Bee kera yô, ngeren mban tese ikyav e̱r se kpa se er erdoo nyian yô.

Ter Eren Erdoo

7. Kanyi yange wanakiriki u Aberaham ôr Betuel man Labana, man lu nyi i nyian wanakiriki ne ishima?

⁷ Genese 24:28-67 mase pasen kwagh u wanakiriki u Aberaham, u i er kwagh i ter un ken ngeren u a kar la. Yange zough a Rebeka yô, i kar a na i yem ken ya u Betuel, ter u Rebeka. (Ivur 28-32) Mba za nyer yô, wanakiriki la maa gba sha mi pase er un lu keren kwase sha ci u wan u Aberaham nahan vindi vindi. (Ivur 33-47) A zer kimbir var var wener un nenge mze u kwagh a hila ze a na i doo ne cii ér ka Yehova, u ‘A ve a na sha gbenda u jighilii er, una er wan u anngô u ter na, a̱ lu kwase u wan na,’ ne a lu tesen un ikyav ye. (Ivur 48) Wanakiriki la lu a ishimaveren je wener una pase hanma kwagh u yange er la sha gbashima nahan yô, alaghga Betuel man wan na Laban vea ungwa a kuma ve ken ato, vea fa ér mimi je ka Yehova a ver un doo doo ve, un ve ityom ne ye. Ken masejime yô, wanakiriki la mase kaan ér: “Á lu ne ka eren a terem dedoo man sha mimi kpaa yô, kaam nen, man á lu nahan ga kpaa, kaam  nen, sha u me gema ken iyan shin ken imese yô.”—Ivur 49.

8. Betuel yange er nena sha kwagh u Rebeka laa?

⁸ Kera je kpa vande doon Yehova a Aberaham. (Genese 24:12, 14, 27) Betuel kpa una eren a na dedoo sha u den ér Rebeka a̱ yem vea wanakiriki u Aberaham kpa? Orumace nana magh erdoo u nan sha erdoo u Aôndo a vande eren la sha u kuren awashima na kpa? Shin gôgô zende u wanakiriki la a zende la una due gbilin asee? Imo i Laban man Betuel la yange ia sur wanakiriki u Aberaham ishima je ka ashe tugh ga, gadia ve kaa ér: “Kwagh ne ka hen TER a dugh ye.” (Ivur 50) Yange ve kav e̱r Yehova a we ave sha kwagh la yô, nahan ve lumun fese je ve timbir ga. Mba been ingira yô Betuel mough er erdoo na sha u seer wener: “Rebeka ngura, kua a na, yem, a̱ za lu kwase u wan u teru, er TER kaa” la. (Ivur 51) Rebeka kpa venda ga dondo wanakiriki u Aberaham la, man ica gba ga tsô a hingir kwase u Isaka u doon un ishima tsung.—Avur 49, 52-58, 67.

Erdoo u Wan

9, 10. (a) Yakob yange kaa a wan na ér a̱ er un nyi? (b) Yosev yange er a ter na dedoo nena?

⁹ Yange i er erdoo a Yakob, wan u wan u Aberaham la kpaa. Er i nger ken Genese ityough 47 nahan, Yakob lu shir ken Igipiti sha ihongo la, tsô ‘kuma pe una kpe.’ (Ivur 27-29) Kwagh la yange za un iyol gadia lu u una kpe ken tar u Aôndo er ityendezwa a Aberaham la ga. (Genese 15:18; 35:10, 12; 49:29-32) Nahan kpa Yakob soo ér i̱ ii un ken tar u Igipiti ga, nahan a ker gbenda u a yem a ikyom na ken tar u Kanaan yô. Ma orgen môm nan lu sha ian i eren ishima na la er wan na Yosev nahan ga, gadia Yosev lu aa tahav kpishi.

¹⁰ I nger ér: “[Yakob] yila wan na Yosev a kaa a na er: Aluer a doo u a mo yô, . . . er a mo dedoo kua sha mimi kpaa; ma u iim ken Igipiti ga; kpa zum u mea yav a uter av imôngo yô, tôôm ken tar u Igipiti kera, za iim ken uwar ve.” (Genese 47:29, 30) Yosev bum ér una er ishima na la, maa kera tsa ga tsô, Yakob maa kpe. Yosev man ônov mba Yakob mbagenev maa “tôô un za a na ken tar u Kanaan, ve za ii un ken bariwen u ken tiôntar u Makpela, . . . u Aberaham yam” la. (Genese 50:5-8, 12-14) Nahan Yosev er a ter na dedoo.

Erdoo sha Ikyev i Kwase u Wan

11, 12. (a) Rutu yange er erdoo a Naomi nena? (b) Ka sha nyi gbenda ier i Rutu “i masetyô” la yange i̱ hemba ‘ier i tsuaa’ laa?

¹¹ I pase ken takerada u Rutu e̱r yange Rutu, wankwase ken Mbamoabi u un kpa lu kwasecôghol la er a Naomi, ngo u nom na dedoo yô. Naomi moughon ér una hide ken Betelehem ken Yuda yô, Rutu er erdoo a na shi taver un ishima, kaa a na ér: “Henpe ú za cii, mo kpaa me za; henpe ú za tsa la, ka her mo kpaa me tsa ye; ior ou ka ior av; Aôndo wou kpaa ka Aôndo wam.” (Rutu 1: 16) Ken masejime yô, Rutu shi pase erdoo sha u lumun ér una vôso Boashi, anngô u nom u Naomi u vesen. * (Duteronomi 25:5, 6; Rutu 3:6-9, 10) Boashi kaa a Rutu wener: “Ier i dedoo i masetyô i u er ne, hemba i tsuaa la, sha er u ver ishima sha ikaior ga yô, shin vea lu mbaatsanev shin mbanyarev kpaa.”—Rutu 3:10.

¹² Erdoo u Rutu ‘er tsuaa la’ ka shighe u yange undu ior nav man var a Naomi gban gban je la. (Rutu 1:14; 2:11) Nahan kpa ier la i gema i yina sha erdoo u “masetyô” la—ka mlumun u Rutu lumun u vôson Boashi a mkighir shio je la. Kwa ne Rutu una fatyô u maren wan u nana ya dyako u Naomi, u beeyol hen shighe ne kar mar la. I zua ivaa la, man ken masejime Rutu va maren wan yô, kasev mba ken gar u Betelehem ngor akenge kaa ér: “I mar Naomi wannomso” ve. (Rutu 4:14, 17) Sha mimi yô Rutu lu “kwase u injaa,” nahan Yehova kpa na un iyua i dedoo, a hingir ngôtamen u Yesu Kristu.—Rutu 2:12; 3:11; 4:18-22; Mateu 1:1, 5, 6.

 Mba Tesen sha Aeren

13. Betuel man Yosev man Rutu yange ve er erdoo ve nena?

¹³ Ú nenge gbenda u Betuel man Yosev man Rutu yange ve er erdoo la kpa? Yange ve er lu sha mkaanem ma kundu kundu tseegh ga, kpa lu sha u eren kwagh jighilii. Betuel yange kaa di tsô wener, “Rebeka ngura,” maa de kera ga, kpa a na “Rebeka gbenda” jighilii ér a̱ yem. (Genese 24:51, 59) Yosev kpa yange kaa di tsô wener, “Me er sha imo you” tseegh maa hunde kera je ga, kpa un man anmgbianev nav cii yange ve er a Yakob “er a kaa ve nahan vough.” (Genese 47:30; 50:12, 13) Rutu gba kaan tsô wener, “Henpe ú za cii, mo kpaa me za,” ga, kpa yange mough undu ior nav dondo Naomi, nahan “ve uhar ve gba yemen zan zan ve za ar hen Betelehem.” (Rutu 1:16, 19) Ken Yuda kpa, Rutu shi “er er ngô u nom na ôr un nahan cii.” (Rutu 3:6) Nahan erdoo u Rutu la lu sha aeren, di vough er u mbagenev mbara kpa yange lu nahan.

14. (a) Mbacivir Aôndo mbaainge mba eren erdoo sha aeren nena? (b) Ka sha igbenda i nyi ú fe Mbakristu mba hen ningir wou ve eren erdoo?

¹⁴ Ka kwagh u nan msaanyol kpishi u nengen er mbacivir Aôndo ve ze hemen u tesen erdoo sha aeren nahan. Ikyav i tesen yô, hen ase sha kwagh u anmgbianev mba ve suen mbauange shi ve taver mbayinanasema asema, shin ve kumbur mba ve lu zungwen la. (Anzaakaa 12:25) Gayô time sha kwagh u Mbashiada mba Yehova kpishi mba ve tee anmgbianev mba beenyol ve ze a ve ken Iyou i Tartor sha u ve̱ za mbamkombo mba tiônnongo mba i nyer hanma sati la. Anna, ka kwase u lun anyom 82 u angev mbu sha uijuan mbu kange sha a na yô, a ôr kwagh u mbagen kpishi ve lumun a mi ken ishima yô, wener: “Ú zan a mo ken mbamkombo hanma shighe la ka iveren i í ve sha ikyev i Yehova yô. M wuese un a ishima yam cii sha er a nem anmgbianev mbanomso man mbakasev mba fankwagh kpishi nahan yô.” We ú ngu eren aeren angara nahan ken tiônnongo wou kpa? (1 Yohane 3:17, 18) Aluer wea lu eren nahan yô, fa wer erdoo wou la ngu a inja kpishi.

Mba Eren a Mkighir Shio

15. Ka nyi kwagh igenegh í te iwanger sha mi ken ngeren mba ken Bibilo mba utar mba se nenge sha mi ne sha kwagh u erdoo?

¹⁵ Akaa a ken Bibilo a se time sha mi ne shi tese ér erdoo ka kwagh u or ka nan kar a ishima i nan nan er sar sar, i lu sha mkighir ga yô. Betuel yange kar a ishima na lumun a wanakiriki u Aberaham, shi kape Rebeka kpa yange er vough je la. (Genese 24:51, 58) Yosev kpa yange mbagenev tuur un ken ijime ve er erdoo na ga. (Genese 50:4, 5) Rutu kpa yange ‘wa ishima u yemen a [Naomi] imôngo keng.’ (Rutu 1:18) Naomi yange due a mhen ér Rutu a̱ za hen Boashi yô, erdoo u kwase Moabi la na un u kaan ér: “Kwagh u u kaa cii, me er.”—Rutu 3:1-5.

16, 17. Kanyi i ne ve erdoo u Betuel man Yosev man Rutu yange ve er la a hembe lun a inja ciili, man kanyi yange i na ve ve er erdoo nahana?

¹⁶ Erdoo u Betuel man Yosev man Rutu yange  ver er la ngu a inja kpishi, sha ci u Aberaham man Yakob man Naomi cii yange ve lu a ma gbenda u vea kighir ior mban shin vea torough a ve ga. Kera ga je kpa, yange ma tindi kange Betuel ér saa una na wan na u kwase ivaa keng ga. Yange una soo yô, ma kaa a wanakiriki u Aberaham la ér: ‘Ei, me fatyô u paven a wan wam u kwase u a lum uwegh ku yanegh ne ga, a̱ lu a mo heen ikyua.’ (Genese 24:18-20) Kape Yosev kpa lu la, ka gbenda u yange ma soo u eren sha kwagh u ter na sôn un la yange ma er ye, gadia Yakob ti ma lu kpenegh hen shighe la nahan ma fatyô u kighir un ér saa a̱ er sha mkaanem nam mara kpee ga. Naomi iyol na kpa yange kaa je ér Rutu ngu a ian i lun ken tar u Moabi her. (Rutu 1:8) Shi Rutu kpa yange una soo yô, ma vôso môm ken “ikaior” i hen tar la, ma lu Boashi u beeyol cii la ga.

¹⁷ Betuel man Yosev man Rutu cii yange ve kar a ishima ve ve er erdoo; yange lu ishima mgbegha ve ker ve ve er kwagh la ye. Yange ve nenge lu ve a i inja u eren a ior mba kwagh zua ve a ve la nahan, di er Davidi kpa ken masejime yô a nenge doo u una er a Mefibosheti doo doo ve er nahan.

18. (a) Mbatamen mba ken Kristu mba ‘kor ikyumuile’ a nyi ierene? (b) Ortamen ugen yange pase e̱r ishima i lu un ker sha u wasen mba ve ne jighjigh a na imôngo la nena?

¹⁸ Erdoo ka ikyav i ior mba Aôndo her, kua ior mba ve kor ikyumile i Aôndo la. (Pasalmi 110:3; 1 Mbatesalonika 5:12) Mbatamen shin mbakuran mban, ka ve nenge ér ka tom ve u taver ashe ikyôr sha er i lumun ve je i ver ve sha tom ve shon la. (Aerenakaa 20:28) Nahan je kpa, tom ve u kuran la man uerdoo mbagenev mba ve eren sha ci u tiônnongo la, mba eren ka lu sha ‘mkighir ga, kpa ka i̱ lu sha asema a ve.’ (1 Peteru 5:2) Mbatamen mba kor ikyumuile sha ci u ka tom ve, shi mba a gbashima u eren ú kpaa. Mba eren a iyôngo i Kristu dedoo sha ci u gba u vea er nahan, shi ve soo u eren kwagh ne kpaa. (Yohane 21:15-17) Ortamen ugen ken Kristu kaa ér: “Ityôkyaa igen ka ia lu i me za anmgbianev inya shin me yila ve ga kpa, u tesen ve mer m ngu a ve ken ishima la tseegh kpa ka i lu kwagh u kundun mo iyol kpishi. Ka m zua a iember man mkom kpishi sha u wasen anmgbianev!” Mbatamen mba ve we ikyo sha ilev hanma ijiir cii vea huna mkaanem man ga.

Er a Mba Kwagh a Tser Ve la Dedoo

19. Ka nyi kwagh i kimbir var var sha kwagh u erdoo ken akaaôron a Bibilo a se tim sha mi ken ngeren nee?

¹⁹ Akaa a se er ken Bibilo ne shi tese var var ér doo u eren erdoo a ior mba kwagh a tser ve man i lu u ve iyol ve vea fatyô u eren kwagh sha mi ga la. Yange gba u Betuel una lu a ijoughave vea Aberaham keng ve, tsombor u Aberaham ua za hemen ye. Yakob kpa yange lu u saa Yosev a na un iwasen keng ve, a yem a ikyom na ken tar u Kanaan ye. Shi kape Naomi kpa yange lu u saa Rutu una wase un kpee ve, una ver tse je la. Aberaham man Yakob man Naomi cii, mô ve môm kpa yange ma nan fatyô u kuren mgbe u nan a iwasen shio ga. Ainge kpaa kape i lu u a hemba eren erdoo a mba kwagh a tser ve mbara je la. (Anzaakaa 19:17) Se dondo nen ikyav i tesen i tertamen Yobu la, un yange ver ishima sha u yiman ‘icanor u nan vaa er i̱ wase nan la, kua ancôghol, u nan lu a or u wasen nan ga’ la, man ‘or u nan mgbôghom u saan ishe la.’ Shi Yobu yange “er ishima i kwasecôghol i ember yagh yagh,” shi a “hingir ashe a orapirashe, man angahar a orsombon” kpaa.—Yobu 29:12-15.

20, 21. Ka unô i gbe u se eren a ve dedoo, man kanyi kwagh i doo u hanmô wase nana kange ishima u erene?

 ²⁰ Sha mimi yô ken hanma tiônnongo u Mbakristu cii, ‘atsanaior nga vaan ér i̱ wase ve.’ Alaghga kwagh u una na mliam man yô a lu mtswenem shin iyol kpen shin u or henen ér sha won hemba nan la shin ahenge a mbagenev ve ne or nan ve la, shin icôron uange shin ku u or u doon ishima nan kpe la. A lu nyi kwagh je i lu nan kwagh la kpa, ior mba doon ishima mban cii mba a mgbe u a fatyô u nengen sha mi shi i gbe u a kure un a mkighir shio man a erdoo yô.—1 Mbatesalonika 5:14.

²¹ Nahan yô, de se za nen hemen u dondon Yehova Aôndo u “lun a erdoo” la. (Ekesodu 34:6; Mbaefese 5:1) Se fatyô u eren kwagh la sha u karen a ishima yase eren kwagh jighilii, hemban je yô sha ci u mba ve lu ken ibanave la. Man kwagh la una na se lu nan Yehova icivir shi se zua a iember er se lu ‘eren a anngôôv asev dedoo nahan.’—Sekaria 7:9.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Erdoo kaha a u orumace eren a ugen doo doo la nena?

• Betuel man Yosev man Rutu yange ve er erdoo sha nyi igbenda?

• Doo u se eren erdoo a nyi ierene?

• Ka unô kwagh a gbe ve sha erdoo wasa?

[Study Questions]

[Picture on page 15]

Betuel yange er erdoo nena?

[Picture on page 18]

Erdoo u Rutu la yange gema lu Naomi iveren

[Pictures on page 20]

U orumace ugen eren a ugen doo doo la mba eren un sha mkighir ga, shi mba i er sha u eren kwagh kpôô kpôô, mba i er hen mba kwagh a tser ve la