Ve Za Hemen U Zenden Sha Mimi
Ve Za Hemen U Zenden Sha Mimi
“Aluer m ungwa mer, mbayev av mba zenden sha mimi yô, kam iember je hemba akaa agen cii.”—3 YOHANE 4.
1. “Mimi u ivangeli” ver ishigh sha nyi?
YEHOVA lumun a mba ve lu civir un “ken jijingi kua ken mimi” la tseegh. (Yohane 4:24) Ka ve dondo mimi, ve ngohol atesen a Mbakristu jimin cii a a har sha Mkaanem ma Aôndo la. “Mimi u ivangeli” ne ver ishigh sha Yesu Kristu man mpaa u paan hementor u Yehova iyol sha ikyev i Tartor la. (Mbagalatia 2:14) Aôndo na “icugh i taver” ken ior mba aie a hembe doon ve la, kpa myom har sha jighjigh u nan ken loho u dedoo man u zenden sha mimi.—2 Mbatesalonika 2:9-12; Mbaefese 1:13, 14.
2. Kanyi kwagh jim apostoli Yohane hemba lun a iwuese sha mi, man ka mlu u nyi a lu a mi vea Gayu jimi?
2 Mbayôôn Angwe u Tartor la ka mba ve lu ‘eren tom sha mimi a vese imôngo yô.’ Er apostoli Yohane man huror na Gayu nahan, ve kôr mimi gbang gbang shi mba zenden sha mi kpaa. Yohane lu a Gayu ken ishima, nahan a nger wener: “Aluer m ungwa mer, mbayev av mba zenden sha mimi yô, kam iember je hemba akaa agen cii.” (3 Yohane 3-8) Aluer orvesen Yohane yange una tese a tese Gayu mimi ga je kpa, anyom a na man mvie na u Orkristu la man dooshima u ter la na yô, á fatyô u nengen gumor ne inja er alaghga yange lu môm ken ônov mba Yohane mba ken jijingi nahan.
Mimi man Mcivir u Orkristu
3. Kanyi i lu awashima man mtsera u mbamkombo mba Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve zua laa?
3 Sha u henen mimi yô, Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve zuan imôngo ken atôônanongo, ashighe kpishi i lu ken uyaav mbaiorov. (Mbaromanu 16:3-5) Kwagh ne na ve u zuan a ishimataver man kwaghwan sha u lun a dooshima ayol a ve kua aeren a dedoo kpaa. (Mbaheberu 10:24, 25) Sha kwagh u ior mba ken masejime mba ve va senge ér ve mba Mbakristu la yô, Tertullian (Hii ken inyom i 155–zan zan ken hemen u 220 S.W. la.) nger wener: “Yange se zua sha u ôron ityakerada i Aôndo . . . Ka sha icighan mkaan ngira nahan man se lu seer u taver jighjigh wase u nan ye, shi se nder ishimaverenkeghen yase shi se sue vangertiôr u se lu a mi la ye.”—Apology, ityough 39.
4. Atsam a waan nga a tom u nyi ken mbamkombo mba Mbakristu?
4 Yange a waan atsam ken mbamkombo mba Mbakristu mba tsuaa mbara keng. (Mbaefese 5:19; Mbakolose 3:16) Ortumbunmfetakerada Henry Chadwick nger wener Celsus, or u puun kwagh u ken derianyom u sha uhar la yange nenge ér atsam a Mbakristu ve waan la “doo u ungwan kpishi je yô á kaa ér ishima gema vihin un ker kpishi er a lu benden a mlu na yô.” Chadwick seer wener: “Clement u Alekesanderia ngu Orkristu u lun orngeren u tsuaa tsuaa u time sha imba ityogholough mbi lun sha inja i Mbakristu kpa vea yar tom a mi yô. A kaa wener i de nengen mbi er ka ityogholough mbi ngirin isharen i idyaa ga.” (The Early Church, peeji 274-275) Di vough er Mbakristu mba hiihii mbara kpa yange ve wa atsam shighe u ve zou imôngo la nahan, kape Mbashiada mba Yehova kpa hanma shighe ka ve wa atsam a a har sha Bibilo je la, ka a kua atsam a doon a civir Aôndo man a Tartor.
5. (a) Yange i tese gbenda u ken jijingi nena ken atôônanongo a Mbakristu mba tsuaa laa? (b) Mbakristu mba mimi yar tom a mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 23:8, 9 la nena?
5 Ken atôônanongo a Mbakristu a tsuaa la, mbakuran man udiakon yange ve tese mimi shi vé wasen mbananjighjigh a ve imôngo sha igbendaakaa wue wue. (Mbafilipi 1:1) Mbahemenev mba shin tine yange ve har sha Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na sha u tesen gbenda u ken jijingi. (Aerenakaa 15:6, 23-31) Yange ve iin ior atiatom a ken kwaghaôndo la ga gadia Yesu vande kaan a mbahenen nav wener: “I̱ de yer ne er, rabi, ga, gadia Ortesen wen ngu môm tsô, man ne cii ne mba anmgbianev. Man shi de yer nen ma or shin tar ne ner ter wen ga, gadia Ter wen ngu môm tsô, ka u A lu Sha la.” (Mateu 23:8, 9) Igbenda ingin man igen ngi i tesen ér akaa nga aa Mbakristu mba tsuaa mbara eren shi Mbashiada mba Yehova kpaa ve eren yô.
I Tôv Ve a Ican sha ci u Pasen Mimi
6, 7. Er Mbakristu mba mimi pasen loho u bem nahan kpa, i eren a ve nena?
6 Er Mbakristu mba tsuaa mbara pasen loho u Tartor u bem nahan kpa, yange i tôv ve a ican di er Yesu kpa i tôv un a ican nahan. (Yohane 15:20; 17:14) Or u timen sha akaa a mbayiase John L. von Mosheim yila Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la ér “ior mba ndôhôr dem dem er mkunde mnger nahan, mba ve we kwagh ishima shin ve tômon ma kwagh u bo sha iyol i mbahemen tar ga yô.” Ikpurorfantakerada Mosheim kaa wener kwagh u “Mbakristu kôr Mbaromanu iyol lu sha ci u mcivir ve u taver ga, u a bee ma icighan mcivir u ma nongoior ugen ga la.” A seer wener: “Ve lu a iniaav ga, utempel kpa ga, shi ve yaren tom a ieev shin ajiir a ngohol ilyoho shin upristi kpaa ga; kwagh ne hingir kwagh u ikpelaior i i fe kwagh môm ga, i í henen ér kwaghaôndo una fatyô u lun a akaa la shio ga la vea lahan ve. Nahan, i nengen ve inja er ka ior mbanyiman Aôndo nahan; shi sha atindi a Mbaromanu yô, ior mba yange a kaa ér ka mbanyiman Aôndo cii ve kera kuma u lun uma ken uumace ga.”
7 Upristi man mbaeren tomaveegh kua mbagenev mba yan kwagh sha akombo a civir núm ikpelaior sha Mbakristu mba ve civir akombo ga la. (Aerenakaa 19:23-40; 1 Mbakorinte 10:14) Tertullian nger wener: “Ve na jighjigh er ka Mbakristu ve lu ior mba ve lu van a aahe sha Gomoti shi ve ne iyol i lu vihin ior ker yum ye. Aluer Ifi u Tiber sar avenge kar girgar, shin Ifi u Nile uma mngerem, shin ura ua nôô ga, shin tar ua tenger shin aluer ijen ia gba, shin bo uange ne ngu timin ior yô, maa i yôô fese je ér: ‘Mbakristu kuma ku!’ ” Nyityô kwagh i yange ia er cii kpa, Mbakristu mba mimi ve ‘kemen iyol sha akombo.’—1 Yohane 5:21.
Mimi man u Kuran Aeren a Ukwaghaôndo
8. Er nan Mbakristu mba ve zenden ken mimi ve ember iniongo i Kirimishi ga?
8 Mba ve zenden ken mimi mba palegh aeren a ruamabera á lumun a á ga la sha ci u ‘kwagh zua iwanger a ime ga.’ (2 Mbakorinte 6:14-18) Ikyav i tesen yô, mba ember iniongo i Kirimishi i í eren ken uwer u Disemba 25 la ga. The World Book Encyclopedia lumun ér “or môm nan fa iyange i i mar Kristu jighilii ga.” The Encyclopedia Americana (Mgber u ken inyom i 1956 la) kaa ér: “Aeren a i eren sha u ember iniongo i Kirimishi la kpishi due ken iniongo i Saturnalia i Mbaromanu eren ken atô u uwer u Disemba la.” M’Clintock and Strong’s Cyclopædia kaa ér: “Kirimishi u ember ka kwagh u a dugh hen Aôndo ga, shi a hii ken Ikyuryan i He kpaa ga.” Shi takerada u i yer ér Daily Life in the Time of Jesus la kaa ér: “Ikyumile . . . tsan ken ityôv shighe u fam; man kwagh ne tseegh na yô, a fatyô u kaan ér Kirimishi i i ember ken tar la shighe u wura cam cam la a lu shami ga, gadia Ivangeli kaa ér mbakuranilev lu tsaan ken toho heregh.”—Luka 2:8-11.
9. Er nan mba civir Yehova mba ngise man mba ainge cii ve palegh iniongo i eren i Istaa?
9 I hen ér Ista ngu sha ci u umbur mnder u Kristu shin ku, kpa ikyav tese wang ér mhii na man aeren na cii zua sha mcivir u aiegh. The Westminster Dictionary of the Bible kaa ér Ista yange lu “iniongo i ura he i í ver sha u civir mbaaôndo mba Teutonic, aôndo u iyange man ura he u i fa ken zwa u Anglo-Saxon ér Eastre,” shin Eostre yô. Er í lu cii kpaa, Encyclopædia Britannica (Mgber u sha 11) kaa ér: “Ikyav ngi ken Ikyuryan i He i tesen m-umbur u iniongo i Ista tsô kpaa ga.” Mbakristu mba tsuaa ember iniongo i Ista la ga man ior mba Yehova ainge kpa mba eren kwagh la ga.
10. Ka iniongo i nyi Yesu á veree, man ka unô ve umbur i tsembelee?
10 Yesu wa mbadondon nav tindi ér ve umbur iyange i m-mar na shin mnder na ga, kpa á gema á ver M-umbur u ku na u ipaa la. (Mbaromanu 5:8) Nahan, ka cii iniongo i á kaa wener mbahenen nav ve eren je la. (Luka 22:19, 20) Shi mba yer i ér Kwaghyan u Umbur Ter, Mbashiada mba Yehova mba eren kwagh ne sha hanma inyom.—1 Mbakorinte 11:20-26.
I Pase Mimi Tser Tar Cii
11, 12. Ior mba zenden sha mimi mba suen tom ve u pasen kwagh hanma shighe ne nena?
11 Ior mba ve fe mimi nenge ér ka ian icivirigh u nan shighe man tahav man akaa agen a se lu a mi cii sha ci u eren tom u pasen loho u dedoo la. (Marku 13:10) Yange i suen tom u pasen kwagh u Mbakristu mba tsuaa la sha uiyua mba ior naan sha asema a ve la. (2 Mbakorinte 8:12; 9:7) Tertullian nger wener: “Aluer akwati u gbihin inyaregh shimi una lu je kpaa, yange i ver sha ci u ngohol inyaregh ki ior mba ve lu kimbin nyôron sha hunda inja er kwaghaôndo gema ka gbenda u keren a ker inyaregh la ga. Hanma or yange nan va a inyaregh akuma akuma kwa môm ken uwer—shin shighe u i doo nan cii, man i lu shighe u nan soo shi nan fetyô la; gadia i kighir or ga; i lu naagh ku or naan a ishima i nan yô.”—Apology, ityough 39.
12 Mba suen tom u Mbashiada mba Yehova ve eren u pasen kwagh u Tartor shin tar cii ne sha uiyua mba ior ve naan a asema ve yô. Dugh Mbashiada kera je kpaa, ior mba i sar ve u fan mba ve lu a iwuese ka ve tôô ér ka ian i civirigh je ve lu a mi u suen tom ne a akaa a ve lu a mi yô. Heen kpaa, ieren i Mbakristu mba hiihii la zua vea í Mbashiada mba Yehova la.
Mimi man Ieren i Or Iyol i Nan
13. Sha kwagh u aeren a ve yô, ka kwagh wan u Peteru u nyi Mbashiada mba Yehova ve wongor unu?
13 Er Mbakristu mba tsuaa mbara lu ior mba zenden sha mimi yô, ve dondo kwaghwan u apostoli Peteru wa la, wener: “Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger, sha u aluer mba lamen sha a ven er ka mbaaferev yô, ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Aôndo sha iyange i Una va sôron ne la.” (1 Peteru 2:12) Mbashiada mba Yehova kôr mkaanem man ne ken ishima gban gban.
14. Mbakristu mbá nengen gurgur mba hôngorough mbara nena?
14 Shighe u ior mba vendan mimi hii la je kpa, Mbakristu mba ken iti lu nyaghen aeren a idyaa her. W. D. Killen, ortumbunmfetakerada u kwagh u mbayiase u ekeleshia nger wener: “Ken derianyom u sha uhar man u sha utar la, hanma or lu yemen hen ayou a senema a̱ ken hanma gar u tamen cii; man er ior mba eren anumbe la lu ior mba ve lu a aeren a wang ga cii nahan kpa, anumbe a̱ ve eren la gema lu kwagh u doon ior mba ve kpa ve lu a aeren a mimi ga sha shighe ve la yô. . . . Mbakristu mba mimi cii nengen ér senema ka kwagh u hôngorough. . . . Ve palegh hôngor na, shi akaa a sôron a hanma shighe ve sôron sha u zamber mbaaôndo mba atôatyev la nyoon ve iyol kpen kpen.” (The Ancient Church, peeji 318-319) Ainge kpa mbadondon Yesu mba mimi ka ve palegh nyityô gurgur u hôngorough man u á lu u dang cii.—Mbaefese 5:3-5.
Mimi man “Mbautahav”
15, 16. Ka unô ve lu ‘tahav mbu se lu mbu sha ikyev’ laa, man mbakristu mba nengen mbu nena?
15 Ieren i Mbakristu mba tsuaa i dedoo la cii kpa, Utor mba Mbaroma kpishi nenge a i ga. Or u timen sha akaa a mbayiase E. G. Hardy kaa wener utor kpishi yange ve nengen ve inja er “mba di ior mba ndôhôr ishima kpishi nahan.” Uwashika mba Gomna Pliny u Kiriki u tar u Bithynia nger hen Tor Trajan la tese ér mbahemenev mbara jimin cii fatyô u fan kwagh u Kwaghaôndo u Mbakristu a til sha mi jighilii ga cii. Mbakristu mba nengen Mbautahav nena?
16 Er mbadondon mba Kristu mba tsuaa mbara nahan, Mbashiada mba Yehova mba ungwan imo i ‘tahav mbu ve lu mbu sha ikyev la.’ (Mbaromanu 13:1-7) Aluer kwagh u uumace ve soo la hendan a ishima i Aôndo yô, vea tsua ape ve til yô: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” (Aerenakaa 5:29) Takerada u After Jesus—The Triumph of Christianity la kaa ér: “Er Mbakristu venda u civir tor nahan kpa, ve lu mba ngirigh ior sha zwa nyohon ga, man er kwaghaôndo ve due kposo shi vihi mba civir akombo ishima nahan cii kpa, lu a kwagh u eren tahav mbu hemen tar la ga.”
17. (a) Mbakristu mba tsuaa lu yôôn gomoti u nyi? (b) Mbadondon Kristu mba mimi yar tom a Yesaia 2:4 ken uuma vev nena?
17 Mbakristu mba tsuaa mbara lu ior mbayôôn Tartor u Aôndo, uter mbatamen er Aberaham man Isaka man Yakobu je kpa na jighjigh a ityendezwa i ‘gar u Aôndo’ la. (Mbaheberu 11:8-10) Mbadondon Yesu “lu ior i tar ne ga” di vough er Ter ve nahan. (Yohane 17:14-16) Man sha kwagh u num man ayôôso a uumace yô, ve ker bem sha u ‘geman usanker vev varen indyuhar a mi.’ (Yesaia 2:4) Tica u tesen kwagh u mbayiase u côôci u i yilan un ér Geoffrey F. Nuttall nenge e̱r kwagh ne a zua yô, á kaa wener: “Mnenge u Mbakristu mba tsuaa nengen ityav la ngu kwagh môm aa mnenge u Mbashiada mba Yehova ve lu a mi la man kwagh la taver se u lumun a mi je zua ga.”
18. Er nan ma gomoti a lu a ityôkyaa i cian Mbashiada mba Yehova ga?
18 Er Mbakristu mba hiihii mbara lu ior mba palegh kwagh mba ve ungwan imo i ‘tahav mbu ve lu mbu sha ikyev’ la yô, ve lu ior mba vea er ma tahav mbu hemen kwagh ga man Mbashiada mba Yehova kpaa kape i lu je la. Orkengese abaver ugen ken Imbusutarimese i America nger wener, “Saa or u nan lumun a kwagh u nan tseegh, nan lumun a kwagh u orgen ga la nana na jighjigh ér Mbashiada mba Yehova ka ior mba vea fatyô u van a mzeyol hen tar ye.” “Ka ior mba keren u ngohol tahav ga man mba a bem er i gbe u ior mbacivir Aôndo vea fatyô u lun a mi la.” Mbautahav mba kaven kwagh fa er ve lu a ma ityôkyaa i cian Mbashiada mba Yehova ga nahan.
19. A fatyô u ôron kwagh u Mbakristu mba tsuaa man Mbashiada mba Yehova sha kwagh u kpandegh er nyi?
19 Gbenda môm u Mbakristu mba tsuaa waan iyol ve sha ‘tahav mbu ve lu mbu sha ikev’ la yô lu sha u tan kpandegh vev. Justin Martyr gbe ngeren washika hen Tor u Mbaroma Antoninus Pius (138-161 S.W.) yô, á kaa wener Mbakristu mba te kpandegh “a asema ve je hemba ior mbagen cii.” (First Apology, ityough 17) Shi yange Tertullian kaa a mbahemenev mba tar u Roma wener mba ngohol kpandegh mbá “Mbakristu a injô i wuese ve” sha er ve lu ior mba tan kpandegh tsembelee yô. (Apology, ityough 42) Mbakristu yange ve zua a mtsera sha ikyev i Pax Romana, shin Bem u Mbaromanu, a atindi na man igbenda i dedoo man mkpeyol u zende u ken mnger la. U kaven kwagh u i gbe u vea er sha ci u tar la na yô, ve dondo mkaanem ma Yesu yange kaa la, wener: “Yô, na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo di kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” (Marku 12:17) Ior mba Yehova ainge mba dondon kwaghwan ne man i wuese ve sha er ve lu a jighjigh iyol sha u tan kpandegh nahan.—Mbaheberu 13:18.
Mimi Iligh Ve Icur Imôngo Gbang
20, 21. Sha kwagh u anmgbianev mba lun ken bem la yô, kanyi i lu kwagh u mimi u Mbakristu mba tsuaa man ior mba civir Yehova cii ve eren ainge?
20 Mzende u Mbakristu mba tsuaa mbara zenden sha mimi la lu kwagh u iligh ve icur ken mzough u anmgbianev ken bem di er Mbashiada mba Yehova mba ainge nahan. (Aerenakaa 10:34, 35) Washika u i gber ken pipaabaver i The Moscow Times la kaa ér: “[I fa Mbashiada mba Yehova] tsembelee e̱r ve keren iyongo ga, mhôônom ma ker ve a ior shi ve lu ior mba lun asema legh legh, mba ve doo u eren kwagh a ve yô, mba kighir ior mbagenev ga shi hanma shighe mba keren u lun ken bem vea mbagenev . . . Mba ngohol inyaregh ki yamen ishô ga, mbahunden msôrom ga shi ior mba lun aa ieren i mán mcimbim mbi bov kpa u zua a mi ken a ve ga, man ityôkyaa vese ga cii: Mba nôngon u dondon mfe u a har sha Bibilo sha hanma kwagh u ve eren shin ve ôron cii. Luun er ior mba shin tar cii vea nôngo kpuaa di tsô u dondon ityesen i Bibilo e̱r Mbashiada mba Yehova ve eren nahan yô, guda ma a lu shin bo tar wase ne tsembelee je.”
21 Encyclopedia of Early Christianity kaa ér: “Yange côôci i tsuaa la tôô iyol i í ér ngi tsombor u kera yô ikweior i lun ayôôso ayôôso inja er Mbayuda man Atôatyev nahan vea fatyô u zuan ijiir i môm bem bem yô.” Mbashiada mba Yehova kpaa ka mzough u anmgbianev tar sha won cii u bem a doo ve ishima yô—ka ityô i tar u he mimi mimi je. (Mbaefese 2:11-18; 1 Peteru 5:9; 2 Peteru 3:13) Zum u orvesen u nengen sha Pretoria Show Grounds (Agirigi u Anumbegh shin Gar u Pretoria) shin tar u South Africa nenge er Mbashiada mba lun kwavyolough nungwa nungwa kohol ijiir môm bem bem ken mkohol yô, á kaa wener: “Yange hanma or lu eren inja i dedoo shi mba a inja i dedoo, ior lu lamen ayol a ve sha dooshima ken ayange kpuaa a karen la—kwagh ne tese mlu u ior mba ve lu ken nongo wen la, man ior cii kohol lu imôngo er tsombor môm u lun saan saan nahan.”
Ve Zua a Injar sha ci u Tesen Mimi
22. Kanyi i lu eren sha ci u mdue u Mbakristu ve lu duen a mimi ken igbar nee?
22 Paulu man Mbakristu mbagenev ve lu “duen a mimi ken igbar” sha ieren ve man tom ve u pasen kwagh la. (2 Mbakorinte 4:2) U lumun wer Mbashiada mba Yehova mbá eren kwagh shon môm tsô gaa, man mba tesen akuraior cii mimi gaa? Tar cii ior mbá ngohol mcivir u mimi, shi mba kôndon sha “uwo u iyou i TER” mba hemban ngeen a ngee ingyegh cii. (Yesaia 2:2, 3) Hanma inyom yô, ior udubu udubu ka ve er batisema sha u tesen ikyav i iyoltseghan ve hen Aôndo, kwagh ne ngu a na i seer bughun atôônanongo a he kpishi.
23. U nengen ior mba ve lu tesen akuraior cii mimi la nena?
23 Er ior mba Yehova ve dugh ajiir kposo kposo nahan je kpa ve zua gungur môm ken mcivir u mimi. Dooshima u ve tesen la tese ér mba mbahenen mba Yesu. (Yohane 13:35) Ú fatyô u nengen e̱r ‘mimi je Aôndo á lu ken a ve’ nahan kpa? (1 Mbakorinte 14:25) Ú tile vea mba ve tesen akuraior cii mimi vee? Aluer ka nahan yô, ma ú tese iwuese i tsan gbem sha kwagh u mimi ne shi ma ú zough a̱ ian i civirigh i zenden ker gbem sha won.
Ú Kaa Wer Nena?
• Mcivir u Mbakristu mba tsuaa mbara ngu kwagh môm a̱ u Mbashiada mba Yehova sha nyi gbenda?
• Ior mba ve zenden sha mimi mbara mba ember kwagh u kwaghaôndo môm u nyi?
• Ka unô ve lu ‘tahav mbu se lu mbu sha ikyev laa,’ man doo u se nenge ve nena?
• Mimi ka icur i iligh kwagh nena?
[Study Questions]
[Picture on page 15]
Mbamkombo mba Mbakristu mba a iwasen kpishi hen mba ve zenden ken mimi la
[Pictures on page 17]
Yange Yesu wa mbadondon un tindi ér ve umbur M-umbur u ku na u nan naagh la
[Picture on page 18]
Mbashiada mba Yehova mba ‘ungwan imo i tahav mbu ve lu mbu sha ikyev la’ di vough er Mbakristu mba tsuaa mbara nahan