Yehova Ne Mba Ve Ongo Imo Na La Iveren Shi Kor Ve Kpaa
Yehova Ne Mba Ve Ongo Imo Na La Iveren Shi Kor Ve Kpaa
“Kpa hanma or u nan ver ato her a mo yô, nana tema doo doo, ishima ia yôhôr nan, nana kera lu a mciem ma cian ican la ga.”—ANZAAKAA 1:33.
1, 2. Er nan ve u ungwan imo i Aôndo i lu kwagh u hange hange? Tese ikyav.
AN ÔNOV mba ikyegh mba nyian iyol mba ve lu a taver ga yô, tume ityough sangen akaayan ken toho, ve fatyô u fan tsô kpaa ér tsoghul ngu purugh ningir sha ga. Fese nahan, ngô ve maa an kwaa kwa kwa shi samber akper na. Ônov nav yevese va kohol un, ve nyôr ken akper a na fese je ve uve ker gigh gigh a zayol shio. Tsoghul la maa hide ijime. * Kanyi se hen sha kwagh nee? Ka wea ungwa kwagh ú war uma wou!
2 Kwagh u se hen ne ngu a inja kpishi je, hemban je yô, hen mba ve lu Mbakristu nyian ne, gadia Satan ngu nôngon kwagh sha afatyô na cii sha er una kôr ior mba Aôndo yô. (Mpase 12:9, 12, 17) Awashima na yô, ka u una vihi mlu wase u ken jijingi la, sha er Yehova una kera saan ishigh a vese ga shi ishimaveren i va zuan a uma u tsôron la kpa i bunde se yô. (1 Peteru 5:8) Nahan kpa, aluer se mba ikyua a Aôndo shi se mba ngôôr u yaren tom sha kwaghwan u se lu ngohol ken Mkaanem nav shin u̱ nongo na u ne se la ga yô, se fatyô u lun a vangertiôr je ser una kura se. Orpasalmi nger ér, “Una cir u sha akper a Na, ka ken atô u akper a Na je, ú yer ye.”—Pasalmi 91:4.
Ikyurior i Hemban Ato Gba ken To u Hônon
3. Kanyi yange i due ken ihyembeato i Iserael zer hembanato gbem laa?
3 Shighe u yange ikyurior i Iserael ia ungwan imo i Yehova yô, á nenge sha a ve dedoo sha hanma shighe cii. Nahan kpa, hanma shighe yô, ior ne í undu Orgban ve í yem za civir mbaaôndo mba i er sha ikyon man sha awen—‘ugbilinmbaakaav mba vea fatyô u wasen shin yiman ve ga la.’ (1 Samuel 12:21) Er uderimbaanyomov kar imôngo mba ikyurior ne lu hembanato imba ne yô, ve cii ve hingir mba vendan mimi, je yô gande u vea hide ijime. Sha nahan yô, Yesu vaa iyol wener: “Yerusalem, Yerusalem, we u u woo uprofeti man u te mba i tindi ve her a we, awen ne; ka acin a me je man i lum pe kohol ônov ou er ngôikegh ka a kohol ônov nav shin akper a na nahan, kpa ne rumun ga! Nenge ase, i undu ya wou, hingir ice.”—Mateu 23:37, 38.
4. Ikyav yange i tese tseer tseer ken inyom i 70 S.W. la ér Yehova undu Yerusalem nena?
4 Yehova yange tese tseer tseer ken inyom i 70 S.W. la sha gbenda u nyoon kpen kpen je ér un undu ior i Iserael i vendan mimi ne. Ken inyom shon la akumautya a Mbaroma kôr tuta ve u i kpera iguve sha ú la ve kende a ú sha, tsô ve sen sha Yerusalem iuu sha u vea tim un gburu gburu yô. Sha shighe la gar la cii iv a ior mba ve lu ember iniongo i Paseka ker yô. Iniaav vev mbi ve naan kpishi la je kpa fatyô u nan sha er ishima ia gba Aôndo shimi a ve ga. Kwagh la lu m-umbur u vihin tsung, u mkaanem ma Samuel kaa a Tor Saulu u hembaato la ér: “Iniav mbi nanden kua mbi sôngon, doo TER ishima er iko i wan sha imo i TER nahan kpa? Yô, nenge, iko i wan hemba nagh ku sôngon, man u veren ato kpaa hemba ahôm a anomaiyôngo”—1 Samuel 15:22.
5. Ka inja m-ongo u ungwan imo i Yehova u nyi nahan á soo, man er nan ve se fe ser se fatyô u ungwan imo na sha imba gbenda laa ?
5 Shin er Yehova a soo ér se ungwan imo na keng nahan kpa, á fa dedoo e̱r uumace ve lu ken mlu u myen yô. (Pasalmi 130:3, 4) Akaa a á soo hen a vese yô, ka ishima i mimi man m-ongo u ungwan un u á har sha jighjigh u nan man sha dooshima kua mcie u cian un a ishima môm, soon ser se er kwagh u vihin un ga la. (Duteronomi 10:12, 13; Anzaakaa 16:6; Yesaia 43:10; Mika 6:8; Mbaromanu 6:17) ‘Ikpela i mbashiada mba ve lu cii shighe u Kristu,’ mba ve tile sha mimi zum u ve tagher a ameen a vesen shin ku je kpaa la, tese ér se fatyô u ungwan imo na sha imba gbenda ne. (Mbaheberu 11:36, 37; 12:1) Ve mban cii yange ve na saan Yehova iyol tsô! (Anzaakaa 27:11) Nahan kpa, mbagenev di yô, sha hiihii la ve hii u eren kwagh sha jighjigh je, kpa ken masejime yô ve kan shio u lun sha gbenda u ungwan kwagh ne. Môm ken ve yô lu Tor Yoashi u Yuda u sha ayange a tsuaa la.
Tor u Ujende Mba Bov Vihi Un La
6, 7. Yoashi lu nyi tor sha shighe u Yehoyada lu uma laa?
6 Tor Yoashi yange war ku sha ikyuur shighe ú lu wankyundan la. Er Yoashi va kuma anyom ataankarahar yô, Pristi u Tamen Yehoyada za tôô un sha ishima i taver ape i yer un la za ver un tor. Er Yehoyada u lu or u cian Aôndo la lu er ka ter u Yoashi shi lu orwan un kwagh yô, gum tor ne za hemen u “eren kwagh u dedoo sha ishigh ki TER, sha ayange a pristi Yehoyada la cii.”—2 Kroniku 22:10–23:1, 11; 24:1, 2.
7 Môm ken akaa a dedoo a Yoashi er yô, lu mser u yange sôr tempel u Yehova la—ngun lu kwagh u “sar Yoashi” u eren kpishi yô. Yange umbur Pristi u Tamen Yehoyada e̱r i gbe u kohol inyaregh ki tempel hen ior mba ken Yuda man Yerusalem, ki ‘Mose wa’ ér i na la, sha er á er tom a mi yô. A shi nan kpa, Yehoyada yange kôr cio u taver gum tor ne ishima ér á hen shi a yar tom sha Tindi u Aôndo. Sha nahan yô, i er tom u sôron tempel shi i er ikyav mbi tomov mbi ken tempel la fele je.—2 Kroniku 24:4, 6, 13, 14; Duteronomi 17:18.
8. (a) Kanyi jighilii yange i na ve mlu u ken jijingi u Yoashi vihii? (b) Ihyembeato i Tor la yange i yem a na tegh tegh tsô maa hingir u eren nyi kwagha?
8 Kpa kwagh er vihi yô, ikyo i wan i Yoashi lu a mi sha tindi u Yehova la kera lu gbem ga. Sha ci u nyi? Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér: “Er Yehoyada kpe kera yô, atiator a Yuda va gure civir tor. Tor kpaa ver ato hen ve. Nahan ve undu iyou i TER, Aôndo u uter vev, ve gba civir Asherim man ieev; tsô iyugh sen sha Yuda man Yerusalem sha ci u ibo ve ne.” Anza a bo a atiator a Yuda la kpaa yange bende a tor la, nahan aeren la na yô gema ijime a uprofeti mba Aôndo, môm ken ve yô lu Sekaria wan u Yehoyada, un u yange kôôm Yoashi man ior cica cii sha ci u ihyembeato ve la. Kpa u Yoashi yange ma gema shima yô, de gema na zwa í ta Sekaria awen i wua. Nenge imba er Yoashi yange hingir or u hembanato u vihin tu tsung sha wono—akaa ne cii lu sha ci u de ér aeren a ujende nav mba bov la á vihi un yô!—2 Kroniku 24:17-22; 1 Mbakorinte 15:33.
9. Kwagh u va mase eren Yoashi man atiator la cii tese ibumegh ki ihyembeato nena?
9 Ka akaa nyi yange er Yoashi man atiator a wan ifer aa a lu ujende nav sha shighe u ve undu Yehova kera laa? Ikyumutya i Mbashiria—“ior kpuaa tsô”—va nôngo ityav a Yuda, nahan “ve wua atiator a ior kera cii.” Ior mba ve va ta num ne shi kighir tor kpaa ér á na ve akaa a na kua zenaria man azurfa u ken icighanjiir la kpaa. Shin er Yoashi iyol na war ku nahan kpa, kera lu a tahav ga shi hingir oruange kpaa. Ica kera gba ga je maa mbatomov nav zua zwa wua un. ( 2 Kroniku 24:23-25; 2 Utor 12:17, 18) Kwagh u Yehova kaa a Iserael la lu kure shami vough, á kaa ér: “Aluer ú kera ver ato sha imo i TER, Aôndo wou, ú waan atindi a Na man akaawan a Na . . . iko ga yô, ifan ne cii ia va sha a we ia kôr u.”—Duteronomi 28:15.
Orngeren Ugen u Yange Ungwa Kwagh Ve War Ku La
10, 11. (a) Er nan i lu a inja u timen sha kwaghwan u Yehova wa Baruki laa? (b) Ka kwaghwan u nyi Yehova wa Barukii?
10 Ashighe agen uwer ka u gba ú sha ci u ka ior kpuaa tseegh ken mba ka u zua a ve ken tom u kwaghpasen u Mbakristu la ka ve tese isharen sha loho u dedoo ne yum shinii? Ashighe agen di yô, ka u war gban mba ve lu a kwagh ave shi ve lu yan tar la iyuhwe shinii? Aluer ka nahan yô, hen ase sha kwagh u Baruki, orngeren u Yeremia la, man er Yehova yange wa un kwagh sha dooshima yô.
11 Baruki lu nôngon ér una nger kwaghôron u profeti ugen zum u Yehova gema ishima ver sha na la. Sha ci u nyi? Sha ci u kwagh kera lu kuman Baruki ken uma na ga, shi lu tômon akaa agenegh a á nenge wener á hemba ian na i civirigh i shiren Aôndo tom la yô. Er Yehova nenge ér Baruki gema inja yô, á wa un kwagh wanger wanger, kpa lu sha gbenda u kundu kundu, á kaa ér: “U ngu keren akaa a vesen sha ci wou iyol youwe? De kera keren a ga; gadia nenge, M ngu van a kwagh u bo sha uuma cii, . . . kpa Me gema uma wou a̱ hingir we er ka ishar u ye yô, sha ajiir a ú zenden cii.”—Yeremia 36:4; 45:5.
12. Er nan i doo u se palegh u keren “akaa a vesen” sha ci wase ken tar ungun nee?
12 Ú ungwa kwagh u Yehova kaa a Baruki la nahan, ú nenge wer yange kwagh gba un kpishi sha kwagh u or u dedoo u yange er tom vea Yeremia sha jighjigh man sha ishima i taver ne ga he? Nyian ne kpaa, kwagh gba Yehova kpishi sha kwagh u mba ishima i lu mgbeghan ve u keren akaa a ve nenge ér ka taryan u ken tar ungun ne la. Kpa kwagh er doo yô, amba a ior ne nahan kpishi yar tom sha mkôôm u sha dooshima u anmgbianev mba ken jijingi mba ve vie ve ne ve la, vough er Baruki kpa yange er nahan. (Luka 15:4-7) Een, se cii se fa nen ser mba ve lu keren “akaa a vesen” sha ci ve ken tar ungun ne cii mba a mlu u ken hemen ga. Amba a ior ne nga a fatyô u zuan a msaanyol u mimi ga, kpa u hemban vihin je yô, ica a gba ga tsô, vea kar kera aa tar ne imôngo kua asaren a ú cii.—Mateu 6:19, 20; 1 Yohane 2:15-17.
13. Ka ityesen i sha kwagh u iyol i hiden a mi ijime i nyi kwagh u yange er Baruki ne a tese se?
13 Kwagh u yange er Baruki la shi tese se kwagh u dedoo sha kwagh u iyol i hiden a mi ijime. Fa wer Yehova yange wa Baruki kwagh jighilii ga, kpa yange lam sha ikyev i Yeremia, un shon u alaghga yange Baruki fa mbamyen nav man anza na vindi vindi la. (Yeremia 45:1, 2) Nahan kpa, Baruki de wener imanger i na un zayol ga; á hide a iyol ijime, nahan á kav pe kwaghwan la a dugh jighilii la—er ka hen Yehova. (2 Kroniku 26:3, 4, 16; Anzaakaa 18:12; 19:20) Nahan se kpaa, zum u se ‘nôngo gbev cii man se va mase kaven’ man i ne se kwaghwan u hange hange ken Mkaanem ma Aôndo yô, se dondo nen ieren i Baruki i eren kwagh sha gbenda u or u nan vie tsor tsor man mkav na u ken jijingi la kua iyol na i hiden a mi ijime la.—Mbagalatia 6:1.
14. Er nan i doo u se ungwan imo i mbahemenev aseva?
14 U se lun a ieren i hiden a iyol ijime ne ngu a wase mba ve lu wan se kwagh la kpaa. Mbaheberu 13:17 kaa ér: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve gadia mba kuran uuma enev er ka ior mba vea za pase kwagh u ve er la keng nahan. Ve̱ er nahan saan saan i̱ de lu sha ishima i vihin ga, gayô, á lu ne a inja ga.” Ashighe kpishi mbatamen ka ve er msen hen Yehova tsung, ve sôn un ér a na ve ishima i taver man kwaghfan man mfe u a lu hange hange sha er vea er vegher u tom ve u nengen sha iyôngo u ú taver yum ne yô! Se “rumun nen ambaaior ne.”—1 Mbakorinte 16:18.
15. (a) Yeremia yange tese ér un na Baruki jighjigh nena? (b) Baruki yange zua a injar i hiden a iyol na ijime ungwan kwagh la nena?
15 U tesen ér Baruki kôôm mbamhen nav yô, Yeremia maa na un tom u taver kpishi—u zan ken tempel za ôron loho u ijirôron genger genger, u yange Yeremia vande ôron un ve nger sha uwegh nagh la. Baruki er kwagh ne nahan kpa? Een, yange er “kwagh u profeti Yeremia kaa un la cii.” Sha kpôô yô, yange ôr loho shon u yange vande ngeren la jighilii hen atiator a ken Yerusalem la, man sha mimi yô, yange a taver un u eren kwagh ne kpishi je. (Yeremia 36:1-6, 8, 14, 15) Nenge imba er yange a doo Baruki kpishi sha er yange va hingir u waren zum u Mbababilon va tim gar la er anyom kar 18 la, lu sha ci u yange wa ikyo sha icin tan i Yehova ta un ér a de kera keren “akaa a vesen” sha ci na ga la! —Yeremia 39:1, 2, 11, 12; 43:6.
U Ungwan Kwagh sha Shighe u i Kase Ityav la War Uuma mba Iorov
16. Yehova yange zungwe Mbayuda mba ken Yerusalem mhôônom sha shighe u Mbababilon kase ityav ken inyom i 607 C.S.W la nena?
16 Zum u í tim Yerusalem ken inyom i 607 C.S.W la, Aôndo shi tese mhôônom nam ma zungwen sha mba ve ungwa imo na la. Er i kase ityav je hingir sha ashe a nyian yô, Yehova kaa a Mbayuda ér: “Nenge, M ngu veren ne gbenda u uma kua gbenda u kuugh sha ishi: Or u nan hanger akughur ken gar ne yô, nana kpe ku u sha sanker man u sha ijen kua u sha bouange; kpa or u nan dugh nan za hingir sha ikev i Mbakaldi, mba ve kase ne sha utya la yô, ka nan nana lu uma ye, man uma u nan una hingir nan er ka ishar nan ye yô.” (Yeremia 21:8, 9) Er ior i Yerusalem kuma ku nahan kpa, Yehova zungwe mba ve ungwa imo na la mhôônom, shin er lu sha ihwa i masetyô i hanma kwagh hingir haghelaa nahan kpaa. *
17. (a) Ka igbenda ihiar i nyi yange í kar m-ongo u Yeremia ungwan mkaanem ma Yehova zum u kaa a na ér a ôr Mbayuda mba i kase ve sha uitya la ve “za kohol Mbakaldi”? (b) Se fatyô u zuan a mtsera sha ikyav i Yeremia i taver ishima eren kwagh sha ityough ki taver ga ne nena?
17 U Yeremia kaan a Mbayuda ér ve na ayol a ve la ka keng je kwagh ne yange una kar m-ongo na u ungwan kwagh la. Ityôkyaa yô, yange lu a ishimatseen sha kwagh u i iti i Aôndo kpen kpen. Mayange soo ér mbaihyomov ve laha iti ne ga, gadia vea hemba ityav yô, vea kaa ér ka ieev vev mbi mbi lu a uma ga la mbi ne ve mhembe ye. (Yeremia 50:2, 11; Ukwelegh 2:16) U seer yô, Yeremia yange fa wener u un kaan a ior ér ve na ayol a ve la a lu ku jighilii un lu keren ye, gadia ior kpishi vea hen ér un ngu hendan kwagh a ve. Nahan kpa cia ga, yôô akaaôron a Yehova aa ityough ki taver shio. (Yeremia 38:4, 17, 18) Se kpa se mba yôôn loho u ú doo ior u ungwan ga, er Yeremia kpa yange lu nahan. Ka imba loho i Yesu kpa yange yôô ve i lahan un je la. (Yesaia 53:3; Mateu 24:9) Nahan se ‘cia nen ior ga,’ kpa se taver nen ishima u ungwan imo i Yehova er Yeremia nahan shi se suur nen sha a na kpaa.—Anzaakaa 29:25.
U Ungwan Kwagh sha Shighe u Num Tan u Gogi La
18. Mbatomov mba Yehova vea tagher a ikyaren i nyi ken hemen i ia kar m-ongo u ve ongo imo na laa?
18 Ica i a gba ga tsô, a tim botar u Satan ne jimin cii ken “zegecan” i̱ er i gbe tar je i̱ lu a vande eren ga yô. (Mateu 24:21) Cii man shighe la kua sha shighe shon la kpaa, ior mba Aôndo vea zua a ameen kpishi a karen jighjigh ve man ieren ve i ungwan kwagh la je ka u henen a hen ga. Ikyav i tesen yô, Bibilo ôr se ér Satan u a lu “Gogi, u ken tar u Magogi” la una ta num sha mbatomov mba Yehova taveraa je, una kohol akum a na aa i ôr kwagh u á ér ka ‘ikumutya i ngeen . . . er ibeenegh ki ki cir tar nahan’ la. (Esekiel 38:2, 14-16) Ior mba Aôndo mba ve ngee ga shi ve lu a ikyav mbi utyaav kpaa ga ne, vea yevese á za yer ken akper a Yehova a á samber sha u waren mba ve we ikyo sha atindi na la.
19, 20. (a) Er nan ve yange lu hange hange u Mbaiserael vea taver ityough sha shighe u ve lu hen kpe u Zegemnger u Nyian la ga? (b) Se fatyô u zuan a iwasen nyian ne sha u eren msen nahan henen sha kwagh u yange er hen kpe u Zegemnger u Nyian la nena?
19 Kwagh u una er la umbur se Mdugh u Iserael yange due ken Igipiti la. Er va a atsan a vihin tsung sha Igipiti been kera yô, Yehova due a ior nav u yemen a ve ken Tar u Ityendezwa la, er yange ma yem a ve sha gbenda u ú hembe lun fele la yô, gema za kar a ve shin Zegemnger u Nyian, ape á lu ican ga u mbaihomov imbishi ve shi tan num sha a ve kpaa la. Sha er mbautyaav ve eren kwagh yô, imba kwagh eren ngun nahan lu inja er ka u una fatyô u van a aahe yô. Luun er yange wea lu her nahan, yange ma u ungwa imo i Yehova sha ikyev i Mose ma ú kar ma ú yem shin Zegemnger u Nyian la vangertiôr er ú fe wer Tar u Ityendezwa la ngu vegher ugen kposo nahan kpa?—Ekesodu 14:1-4.
20 Aluer se ôr Ekesodu ityough 14 yô, se nenge er Yehova yange yima ior nav sha agee a na a kpilighyol a yange tese la yô. Akaa aa yange er ne aa fatyô u taver jighjigh u nan wase sha mimi aluer se tôô shighe se hen shi se gbidye kwar sha á yô! (2 Peteru 2:9) Jighjigh u nan u a taver la una gema di a sue se u ungwan imo i Yehova, aluer ka inja er kwagh u a soo ér se er la kaha kposo a kwagh u or nan hen sha mi vighe vighe nan nenge ér ka u vough la je kpaa. (Anzaakaa 3:5, 6) Nahan yô pine iyolyou wer, ‘M nôngon mer me maa jighjigh u nan wam la sha u henen Bibilo kpoghuloo shi eren msen man gbidyen kwar sha kwagh u m lu henen la shi kohol imôngo a ior mba Aôndo nduuruu kpa?’—Mbaheberu 10:24, 25; 12:1-3.
U Ungwan Kwagh la Ne Se Ishimaverenkeghen
21. Ka averen a nyi mba ve ongo imo i Yehova la vea zua a mi hegen man ken hemene?
21 Hegen ne je, mkaanem ma ken Anzaakaa 1:33 la ma kuren sha mba ve tôô gbenda u ungwan imo i Yehova la i hingir gbenda u uma ve la, ma kaa ér: “Kpa hanma or u nan ver ato her a mo [sha u ungwan imo yam] yô, nana tema doo doo, ishima ia yôhôr nan, nana kera lu a mciem ma cian ican la ga.” Mkaanem ma surun ishima man maa kure sha gbenda u kpilighyol kpen kpen sha shighe u iyange i iyev i oron i Yehova la! Sha kpôô yô, Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Er akaa angan aa hiin u eren yô, nenge nen sha, kende nen ityouv sha, gadia mpaa wen mgbôghom ve.” (Luka 21:28) Ikyav tese wang ér ka mba ve we imo i Aôndo ikyo la tseegh vea lu a vangertiôr u eren sha mkaanem man ye. —Mateu 7:21.
22. (a) Ka ityôkyaa i lun a vangertiôr i nyi ior mba Yehova ve lu a mi? (b) Kanyi kwagh a lu ôron kwagh sha mi ken ngeren u a dondo nee?
22 Ityôkyaa igen i lun a vangertiôr yô ka í je ne, “TER Una gba eren ma kwagh môm ga saa Una vande pasen kwaghmyer Na la hen mbatomov Nav, uprofeti ve.” (Amoshi 3:7) Nyian ne, Yehova ngu nan uprofeti mkaanem ér ve nger e̱r sha ayange a tsuaa la nahan ga; kpa, a na nongo u wanakiriki u jighjigh la tom u nan ior mba hen ya na kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough. (Mateu 24:45-47) Nahan ka sha inja kpishi je u se ungwan “wanakiriki” ne! Er ngeren u a dondo ne una tese nahan, imba m-ongo u ungwan un ne tese ieren yase hen Yesu un u a lu orvesen u “wanakiriki” ne la. Ka Un ‘akuraior aa ungwa imo na ye.’—Genese 49:10.
[Footnotes]
^ Er ashighe kpishi ka i tôô ér ngô ikyegh cie kwagh kpishi nahan kpa, mzough ugen u nengen sha uzendenya nger kwagh kaa ér, “ngô ikyegh ngu a nôngo kwagh je a ar shin ku, sha u kuran ônov nav sha kwaghbo.”
^ Yeremia 38:19 tese ér Mbayuda kpishi “za kohol” Mbakaldi, nahan ve war uuma vev, kpa i gema i yem a ve ukyangen. Aluer mze u yange ve za kohol ve la a lu sha ci u kwaghôron u Yeremia yange ôr la kpa, se fatyô u fan ga. Nahan kpa, mwar u yange ve war la tese ér kwaghôron u profeti la lu mimi.
Baver We Kpa?
• Kanyi yange i̱ er Iserael sha ci u a zer hembanato gbem yumu?
• Ieren i ior mba Tor Yoashi lu ijende a ve la bende a na sha shighe u lu gumor la man sha shighe u gande or la nena?
• Se fatyô u henen nyi sha kwagh u yange er Baruki laa?
• Er nan ve ior mba Yehova ve lu a ma ityôkyaa i cian kwagh er mkur u tar ungun ne a mgbôghom ne ga?
[Study Questions]
[Picture on page 21]
Gumor Yoashi eren kwagh sha imo i Yehova shighe u lu sha ikyev i Yehoyada la
[Picture on page 23]
Ujende mba bov yange ve mgbegha Yoashi na zwa i wua profeti u Aôndo
[Picture on page 24]
Yange ma u ungwa imo i Yehova ma u nenge agee a na a myom á kpilighyol la kpa?