“Hendan Nen A Diabolo”
“Hendan Nen A Diabolo”
“Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.”—YAKOBU 4:7.
1. Se pase kwagh u tar u se lu shimi ne nena, man hii nan ve mba i shigh ve mkurem la kua akar a ve la cii i gbe u vea lu geng ge geng ne?
“AÔNDO kera ngu ga, kpa Diabolo yô ngu her.” A fatyô u tôôn mkaanem ma orngeren takerada André Malraux u ken tar u France á ôr ne karen ma sha mlu u akaa a a lu eren ainge ken tar u se lu shimi ne vough, sha ci u aeren a uumace ve lu eren a á tese sha mimi je ér Diabolo ngu tsughun ve ne hemba aeren a a lu sha ishima i Aôndo la. Satan ngu tsughun ior “sha uivande man akaa a kpilighyol a aiegh, man sha hanma inja i icugh i sha ifer ken mba vea tim yô.” (2 Mbatesalonika 2:9, 10) Kpa, ken “ayange a masejime” ne, Satan ngu hemban anen mbatomov mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Aôndo la vanger, ngu nôngon ityav a Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve ‘kor atindi a Aôndo shi ve eren shiada sha kwagh u Yesu kpaa’ la. (2 Timoteu 3:1; Mpase 12:9, 17) Mbashiada mban kua akar a ve a a lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la cii gba u vea lu geng ge geng.
2. Satan yange mee Ifa nena, man lu nyi apostoli Paulu lu a mciem ér ia va ere?
2 Satan ka ormee sha hanma gbenda cii. Yange yer iyol ken iyô nahan mee Ifa sha u á hen ér sha u eren kwagh sha tseeneke na a Aôndo shio je kpaa una fatyô u zuan a msaanyol mgbeghaa. (Genese 3:1-6) Anyom nga karen er dubu unyiin nahan yô, apostoli Paulu pase mciem ma lu a mi wener alaghga Mbakristu mba ken Korinte mba i shigh ve mkurem la vea va gba ken atseregh a Satan la yô. Paulu nger ér: “M ngu cian mer, alaghga á va vihi mbamhen enev né undu mlu u mimi man u wang u ken Kristu la er iyô mee Ifa sha atseregh a i nahan.” (2 Mbakorinte 11:3) Satan ngu a hôngor aa asema a ior shi a nzughul a mbamhen vev kpaa. Di vough er yange mee Ifa nahan, una fatyô u bumen Mbakristu sha u ve hen kwagh u kpeegh nahan ve kule ikyaa ér msaanyol ve yô har sha u eren kwagh u Yehova man Wan na ve vende la.
3. Ka mkor u nyi Yehova a ne sha u kuran se sha ikyev i Diaboloo?
3 A fatyô u tôôn Satan karen sha orhônoninyon u nan hônon ikyar sha u kôron inyon i í hunde ishima kera la. U palegh uhôn mba Satan yô, gba u se ‘tema ken ijiir i yeren i Uhembansha,’ ka ijiir i yeren i sha injakwagh i Yehova á ser a ver sha ci u mba ve tese ken akaa a ve eren la ér ve wa ayol a ve sha ikyev i hementor na u sha won cii la. (Pasalmi 91:1-3) Gba u se zua a mkor u Yehova a ne sha ikyev i Mkaanem nam man jijingi na man nongo na la, sha er se “fatyô u tilen dông hendan a ayom a diabolo yô.” (Mbaefese 6:11) Ishemberti i ken zwa Grika i i̱ til sha ityough ki “ayom” la a fatyô geman i̱ kpaa ér a “atseregh” shin “icugh.” Ka kwagh u henen a hen ga, Diabolo yaren tom a icugh man aeren a sha ayom kposo kposo sha iniôngon na i a lu nôngon sha u mbatomov mba Yehova ve gba ken to u hônon na la.
Akaahônon A Satan Hôn Mbakristu mba Tsuaa La
4. Ka ken mlu u nyi nahan Mbakristu mba tsuaa mbara lu kereghe?
4 Mbakristu mba ve lu sha derianyom u hiihii man u sha uhar S.W. la ve lu uma sha shighe u Tartor u Roma san kondo la. Ior er kpenga kundu kundu sha shighe u i senge ér ka shighe u Bem lu ken tar u Roma la. Mkpeyol ne va mbahemenev a shighe u memen kpishi, shi mbahemenev mban ver ishima ér ikpelaior ember ugurgurmbaakaav kpishi sha er vea mough ahendan a ve ga yô. Sha ashighe agen je yô, ayange a memyol a lu kpishi er ayange a tom nahan. Mbahemenev mbara yange vé tôô inyaregh ki gomoti ve koso ior shi ve er akaa a nan ior msaanyol, ve na ve kwaghyan doo doo sha u vea nôngo yô asema a tema ior shimi girgir yô.
5, 6. (a) Er nan ve lu kwagh u shami ga u Mbakristu zeren zan hen mbaagirigi mba anumbegh mbakiriki man mbavesen mba Mbaroma laa? (b) Ka ayom a nyi Satan yange yar tom a mini, man lu u Mbakristu vea fatyô u paregh a nena?
5 Mlu ne yange va Mbakristu mba tsuaa mbara a kwaghbo? Aluer ú time sha acin a tan a mbangeren ityakerada mba tsuaa yange ve nger shighe u mbaapostoli kera lu ga la, inja er Tertullian nahan yô ú nenge wer akaa a i eren sha ashighe a memen sha ayange la kpishi yange mgbough aa akaabo a vihin mlu u ken jijingi man aeren a wang aa Mbakristu mba mimi la. Môm ken akaabo ne yô, lu uiniongo mba yange i eren man anumbe aa i eren kpishi sha u civir mbaaôndo mba mbafanaôndoga la. (2 Mbakorinte 6:14-18 ) Anumbe a i eren sha ajiir a eren anumbe aa yange ityô cii lumun a mi la je kpa, yange á mgbough a hôngor shi awambe a zende tembe. Shighe ze deghôô yô, anumbe a ityô cii lumun a mi la kera gba doon ior ga, tsô ve de angara ve gba eren anumbe a jimbagh a vihin tsung man amar a vinen kpaa. Jérôme Carcopino ôr ken takerada na u i yer ér Daily Life in Ancient Rome la ér: “Yange i lumun ér kasev mba eren anumbe ne ve lu idyelegh . . . Yange awambe a zende tembe. [Or u eren anumbe a vihin tsung ne] a er akaa a jimbagh kpishi a yange hingir u yan tor ken ikpelaior i i̱ lu ken gar tamen la yô. Imba anumbe a vihin tsung ne lu kwagh u ndôhôr ve ishima ga, sha ci u anumbe a cieryol a sôngon ior haan awambe inya jalegh jalegh aa yange i eren ken mbaagirigi mba anumbegh ne vande nzughul a mbamhen vev kera shi hôngor aeren a ve ica i gba.”—Mateu 5:27, 28.
6 Ken mbaagirigi mba anumbegh mbara, ior yange ve nôngo num ayolave je ve ar ken ku, gayô, ve nôngo num a inyamkyume, vea wua i gayô, i wua ve. Yange a̱ kôr mbaiv a̱ ôr ve ijir a̱ na ve ibo yô i̱ gbihi ve aa inyamkyume, man ken masejime yô i̱ va hingir u eren a Mbakristu mbagenev kpishi nahan. Sha ashighe a tsuaa la je kpaa, Satan eren ayom sha u nôngon ér dang u eren man ipila ve doo ior ishima, zan zan je yô, akaa ne va hingir akaa a i̱ eren ayange ayange, aa yange gba ishamior cii ishima u eren tsung yô. Gbenda u yange ú lu ú palegh hôn la yô, lu u palegh u zan hen mbaagirigi mba anumbegh mbakiriki man mbavesen mbara.—1 Mbakorinte 15:32, 33.
7, 8. (a) Hii nan ve lu sha mi ga u Orkristu zan za nengen ayem a gban sha akekeautya laa? (b) Lu kwagh u taver ga u Satan yaren tom a ajiir a tungun iyol a Mbaroma la u hônon Mbakristu nena?
7 Ayem a yange i gbaan sha akekeautya ken mbaagirigi mba anumbegh mba lihen lun azongo anyiin la lu kwagh u nan ior msaanyol kpishi, kpa anumbe ne lu sha ci u Mbakristu ga sha ci u ashighe kpishi ayôôso yange a due hen atô u ikpelaior mba yange ve lu her la. Orngeren ityakerada ugen u sha derianyom u sha utar la ôr ér mbanengen anumbe mbagen yange ve hingir u nôngon num ayol ave, shi Carcopino ôr ér “mbakpehen-ishor sha asan man mbaashawo lu a ajiir a ve a eren kpenga” sha igbenda i hogholoo ken imaagh ki eren anumbe la. Sha kpôô yô, ajiir a eren anumbe a Mbaroma la lu ajiir aa Mbakristu vea zan her ga yô.—1 Mbakorinte 6:9, 10.
8 Man gema di ajiir a tungun iyol a Mbaroma a i fa kwagh u a dedoo la di ye? Sha mimi yô, yange kwaghbo lu sha u or ôôn iyol lun tsembelee ga. Kpa ajiir a tungun iyol a Mbaroma kpishi lu ken uzegembaayough mba ve lu a ukpar kimi mba sôron iyol man eren anumbe shi haan do kua ajiir a yan kwagh shi man kwagh kpaa. Shin er yange i ver ashighe aa nomso ôôn iyol kposo aa ashighe a kasev ôôn iyol nahan je kpa, ashighe kpishi nomso man kasev cii ve ôôn iyol imôngo. Clement u Alexandria nger ér: “Ajiir a tungun iyol la lu sha ci u hanmaor cii, lu nomso man kasev; ve lu idyelegh sha ajiir ne sha u eren aeren a hôngorough.” Nahan, lu kwagh u zange je u Satan yaren tom a ajiir a injaa aa yange i er á tsembelee ne u hônon Mbakristu. Nahan ior mba ve lu tsev tsev yô, zaan hen ajiir la ga.
9. Ka akaahônon a nyi nahan lu u Mbakristu mba tsuaa mbara vea palegha?
9 Yange do u haan lu kwagh u doon ior ishima kpishi sha shighe u Tartor u Roma lu a tahav la. Yange gbenda lu u Mbakristu mba tsuaa mbara vea palegh do u haan u í timin akaa u i eren sha u gban ayem sha akekeautya la sha u palegh u zan sha mbaagirigi mba anumbegh mban ne. Shi ior kpishi peren tindi sha u haan do ken ukpar mba ayough mba ken iuv ken uhôtel man ayou a teen tashi. Mba haan do mbara yange ve tím kwagh, or nana haa anyi a ishôhô nana cir atar yô, nan gba bo, kpa nana bugh vough shin nan cir vough yô, nan ya ishor. Do u haan yange a seer nan ior msaanyol sha ci u a na ior ve lu a ishimaveren i zuan a inyaregh a iyol nyoon shio. (Mbaefese 5:5) Heela tseegh ga, ashighe kpishi ônkasev mba yange ve teen kwaghman ken ayou a teen tashi la cii i lu mbaashawo, lu kwaghhônon ugen u seer van a ijimba i eren je la. Ambaakaa ne cii lu akaahônon a Satan lu hônon Mbakristu mba ve lu ken agar a vesen a Tartor u Roma la je la. Akaa ne kaha nyiana?
Akaahônon a Satan a Ainge
10. Uma u ior ve lu eren nyian ne kaha ga a uma u dumbur ken Tartor u Roma la nena?
10 Jighilii yô, ken uderimbaanyomov mban jimin cii ayom a Satan nga a gema ga. Apostoli Paulu wa Mbakristu mba ve lu ken gar u Korinte u̱ hôngor kpishi la kwagh taver taver sha u ‘Satan a̱ de ye mtsera sha a ve’ ga yô. A kaa ér: “Se kera lan ayom a [Satan] ga.” (Mbakorinte 2:11) Ieren i yange i dumbur sha shighe u Tartor u Roma san kondo la ngi kwagh môm a i ken ityar kpishi i í lu yôughyôugh nyian ne. Ior kpishi mbá a ian i memen ember ugurgurmbaakaav nyian je hemba ave a tse. Atsanaior nga a har ishima sha igbenda i haan do i̱ gomoti a lu ityough sha mi la. Ugurgurmbaakaav mba gbilinigh mba̱ urugh mbamhen mba ior ta ijar. Mbaagirigi mba anumbegh ka ve iv a ior ker poo, shi ior ve haan do ker kpaa, man ashighe agen yô ikpelaior ne ngi i nyôr iyol ken ayôôso a eren shi ashighe kpishi mbaeren anumbe mbara kpaa ka ve nyôr iyol ken ayôôso. Ityougholov mbi kuhwan mbi ijimbagh iv ior ken ato, shi ka i tese anumbe a ijimbagh sha ajiir a eren anumbe kua ken u senema man sha u televishen kpaa. Ken ityar igen yô ka kwagh u he u nomso man kasev tungun iyol imôngo sha ajiir a tungun iyol la ga, mbagenev ka ve tungu iyol shin akpe a uifi idyelegh. Satan ngu a nôngo ér una mee mbatomov mba Aôndo sha ugurgur mbatarev mba eren di vough er yange er sha uderimbaanyomov mba tsuaa mba kwaghaôndo u Mbakristu hii a hii la nahan.
11. Ka akaahônon a nyi nahan a lu ken isharen i or lun a mi i memen eren ugurgurmbaakaav laa?
11 Ken tar u ú tser i hemba ityu-iyô ne, ka kwagh u shami u or nengen ér ka hange hange u keren myôhôryol shin eren kwagh u una bee a mzeyol la kera yô. Nahan kpa, er ajiir a tungun iyol a Mbaroma la yange kua akaa a a lu a bo ker a hônon Mbakristu mba tsuaa mbara nahan, kape Satan a lu hônon Mbakristu mba sha ayange ne sha ajiir a memen her eren ugurgurmbaakaav la sha ijimba i eren shin msôrom ma man karen ikyaa inya je la. Paulu nger Mbakristu mba ken Korinte ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo. Nder nen tsevaa, de nen u eren isholibo. Mbagenev lan kwagh u Aôndo je.”—1 Mbakorinte 15:33, 34.
12. Ka ayom agen a nyi Satan a lu yaren tom a mi u hônon Mbatomov mba Aôndo nyiana?
12 Se nenge er Satan yange er kwagh sha atseregh sha u hôngor a mhen u Ifa yô. (2 Mbakorinte 11:3) Kwaghhônon ugen u Diabolo a lu yaren tom a mi nyian yô, ka u mgbeghan Mbakristu ken ijime u henen ér aluer ve nyôr iyol u eren aeren a taregh sha u tesen ér Mbashiada mba Yehova mba inja môm a ior mbagenev yô, vea fatyô u urugh ior mbagenev van a ve ken mimi ne. Ashighe agen yô, ka ve tume ityough i ngee i gande, nahan u ma ve urugh mbagen la yô i gema i lu ve i urugh ve ye. (Hagai 2:12-14) Ayom agen a Satan yô, ka u mgbeghan igyumior man mbaganden mba ve lu Mbakristu mba ve tsegh ayol a ve la sha u ve lu a uma u anza ahar nahan ve ‘vihin Icighan Jijingi u Aôndo ishima.’ (Mbaefese 4:30) Mbagenev gba ken kwaghhônon ne sha u yaren tom a Intanet sha gbenda u vough ga.
13. Ka hôn u ken myer ugen u nyi a lu môm ken ayom a Diabolo, man ka kwaghwan u ken Anzaakaa u nyi a lu sha inja sha gbar ne?
13 Hôn u Satan ugen yô ka akaa a mbaimev a nga a lu inja er nga a kwaghbo ker ga la. Orkristu u mimi u nana kar a ishima nana gba nyôron iyol ken kwagh u akombo shin kwagh u mbaimev sha apera tsô kpa nan ngu ga. Nahan kpa, mbagenev kera ver ishima sha u vea palegh usenema man anumbe a sha televishen man anumbe a sha vidio shin ityakerada i mbayev man ungeren mba hômon kwagh mba ve ôr kwagh u ipila shin ahir a eren la ga. Se palegh nen nyityô kwagh i i gbe i zough a kwagh u mbaimev cii. Anzaakaa kaa ér: “Usaa man akaahônon nga sha gbenda u udangmbaiorov, or u nan kor uma u nan yô, nana palegh ve.” (Anzaakaa 22:5) Er Satan a lu “aôndo u tar u ainge ne” yô, nyityô kwagh i ior kpishi ve eren i cii una nôngo u lun a kwaghhônon na môm ker keng.—2 Mbakorinte 4:4. 1 Yohane 2:15, 16.
Yesu Hendan a Diabolo
14. Yesu yange palegh imeen i Diabolo i hiihii la nena?
14 Yesu ver se ikyav i dedoo i hendan a Diabolo shi zendan un ser a gba ica a vese. Satan mee Yesu shighe u er batisema bee kera shi hôr kwaghyan ayange 40 la. (Mateu 4:1-11) Kwagh u kôr ave sha mi hii meen Yesu yô, lu ijen i yange i kôr un shighe u hôr kwaghyan la. Satan kaa a Yesu ér a er ivande na i hiihii sha u kuren gbayol na. Yesu ôr kwagh u Duteronomi 8:3 a ôr la, tsô a venda inyigh môm ér una fatyô u eren kwagh u a lu u keren gbayol na tseegh a tahav nav ga, kpa kwagh gba un a kwaghyan u ken jijingi hemba kwaghyan u iyolough la.
15. (a) Satan yange yar tom a isharen i sha marami i nyi sha u meen Yesu? (b) Ka ayom a vesen a nyi Diabolo a lu meen ior mba Aôndo a mi nyiana, kpa se fatyô u hendan a na nena?
15 Aluer se hide se gbidye kwar sha imeen ne yô se nenge ser Diabolo yange nôngo ér una mee Yesu a er idya ga. Yange nenge wener shighe u ijen i kôr or yô ka i sar nan kpishi u yan kwagh, nahan ka kwagh u a hembe doon u una mee Yesu a mi hen shighe la je la. Ka ameen a nyi Diabolo ngu a yar tom a mi u meen ior mba Aôndo nyiana? Nga kpishi shi nga atô kposo kposo, kpa ayom a na a vesen agen a a lu yaren tom a mi sha afatyô na jimin cii sha u vihin mtil sha mimi u ior mba Yehova yô ka ameen a idya i eren. Se fatyô u hendan a Diabolo man palegh ameen a na la sha u dondon ikyav i Yesu la. Zum u se tagher a imeen i eren idya yô, se fatyô u umbur avur inja e̱r Genese 39:9 man 1 Mbakorinte 6:18 nahan, di er Yesu kpa yange umbur avur a ruamabera aa sha inja vough aa yange yar tom a mi u vendan akaaôron a Satan la nahan.
16. (a) Satan yange mee Yesu sha kwa u sha uhar la nena? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan alaghga Satan una nongo u meen se sha u se kar Yehova?
16 Diabolo shi mee Yesu, naha un tar kaa er a tsue sha ityough ki tempel a va gba shin inya, a kar tahav mbu Aôndo a nenge er una yima un sha ikyev i mbatyomov la. Yesu ôr Duteronomi 6:16 tsô a venda ér una kar Ter na ga. Alaghga Satan una mee se sha u se tsue sha ityough ki tempel se gba shin inya ga, kpa una fatyô u meen se sha u se kar Yehova yô. Ishima ngi i mee se u keren gbenda u se fatyô u dondon hwe u tar ne vough vough sha iyol wuhan man hwe wase a u orgen wan se kwagh shio? Ishima ngi meen se ér se nyôr iyol ken iemberyolough i doon ga? Aluer ka nahan yô, se mba karen Yehova. Aluer se mba a amba a mhen ne yô, u Satan ma a yevese se la yô, una gema a lu a lu ikyua a vese, nahan una zer nôngon u ma un mee se sha u se ta ikyaa a na yô.
17. (a) Satan yange mee Yesu kwa u sha utar la nena? (b) Yakobu 4:7 una kure sha avese mimi nena?
17 Shighe u Satan kaa ér una na Yesu ityartor i sha won cii aluer a gure inya a civir un cuku tseegh kpaa la kpa Yesu shi hendan a na sha u ôron kwagh teren avur a Ruamabera, nahan a tile dông sha u civir Ter na tswen. (Duteronomi 5:9; 6:13; 10:20) Alaghga Satan una na se ityartor i sha won cii ga, kpa gbe uwer u karen se sha uyôughyôughmbaakaav mba engem mba tar ne ga, shi ngu a na se lu a ishimaveren ser ma se lu a tartor u kpuaa sha ci wase. Se mba eren e̱r Yesu yange er nahan sha u nan Yehova icivir tswen kpa? Aluer ka nahan yô kwagh u yange er Yesu la se kpa una er se. Kwaghôron u Mateu kaa ér: “Tsô diabolo mough hen Na kera.” (Mateu 4:11) Aluer se hendan a Satan dông sha u umbur atindiakaa a Bibilo shi eren sha mi yô una undu se. Orhenen Yakobu kaa ér: “Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” (Yakobu 4:7) Orkristu ugen nger afishi a nengen sha gbaatom a Mbashiada mba Yehova a ken tar u France la ér: “Sha kpôô yô, Satan wa atseregh. Shin er m lu a mbaawashima mba doon tsung nahan je kpaa, ka i taver mo u hemban mbamhen av man asaren a am vindi vindi. Nahan kpa, a ishima i taver man ishima i wan, man hemban cii yô a iwasen i Yehova yô, m nôngo m kôr mimi shi m tile sha mi dông.”
Í Wa Se Ago Tsema Tsema u Hendan A Diabolo
18. Ka ikyav mbi utyaav mbi ken jijingi mbi nyi mbia wase se u hendan a Diabolo?
18 Yehova na se ikyav mbi utyaav mbi ken jijingi cica cii sha u mbi a wase se u “hendan a ayom a diabolo yô.” (Mbaefese 6:11-18) Dooshima u se lu a mi sha mimi la una tsule se kwange hen uya shin una wa se ago sha ci u tom u Orkristu. Mkange u se kangen ishima u eren sha atindiakaa a perapera a Yehova la una lu er perutya u kuran ishima yase nahan. Aluer se wa akôv shin angahar sha ci u ivangeli yô, se duen tom kwaghpasen hanma shighe cii shi kwagh ne una nyôôso se shi una kura se ken jijingi kpaa. Jighjigh wase u nan dông la una lu er akuvautya nahan, una kura se sha “avaan a usu a orbo,” ka ayom a na man ameen a na la je la. Ishimaverenkeghen i se lu a mi vangertiôr ser uityendezwa mba Yehova vea kure shami la ia lu er agunduutya u iyôô nahan, una kura mbamhen asev shi una na se bem ishima kpaa. (Mbafilipi 4:7) Aluer se hingir ior mba ve kom tsor tsor u pasen Mkaanem ma Aôndo yô, ma a lu se er sanker nahan, se yar tom a ma u wasen u duen a ior ken ikyangenev mbi ken jijingi mbi Satan ne. Shi se yar tom a ma sha u kuran iyol yase di er Yesu yange er zum u i mee un la nahan.
19. U seer sha u ‘hendan a Diabolo’ yô, kanyi igen i lu hange hange?
19 U se huan “ikav mbi utyav mbi Aôndo” mbin iyol shi zan hemen a msen u eren nduuruu la, una na se lu a vangertiôr ser zum u Satan a mough num a vese yô, Yehova una kura se. (Yohane 17:15; 1 Mbakorinte 10:13) Kpa Yakobu tese ér u ‘hendan a Diabolo’ tseegh kuma ga. Kwagh u a hembe lun u vesen yô saa se ‘na ayol a ase sha ikyev i Aôndo,’ u a kor se la. (Yakobu 4:7, 8) Se time sha gbenda u se fatyô u eren kwagh ne la ken kwaghhenen u a dondo ne.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka akaahônon a Satan a nyi nahan lu u Mbakristu mba tsuaa mbara vea palegha?
• Ka ayom a nyi Satan a lu yaren tom a mi nyian u meen mbatomov mba Yehova?
• Yesu yange hendan a ameen a Diabolo la nena?
• Ka ikyav mbi utyaav mbi ken jijingi mbi nyi mbia wase se u hendan a Diabolo?
[Study Questions]
[Picture on pages 8, 9]
Yesu yange hendan a Diabolo taveraa
[Picture on page 10]
Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange ve venda ugurgur mba eren mba sha ipila man mba ijimbagh la
[Credit Line]
The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck