Er Nan Ve I Tev Ior a Ican sha ci u Kwaghaôndo Ve?

Ú NENGE wer doo u a tôv ior a ican sha ci u kwaghaôndo u ve lu eren laa? Alaghga u kaa wer doo ga—aluer kwagh u ve lu eren la bende a ian i ior mbagenev ve lu a mi u eren kwagh sha ishima ve la ga yô. Nahan kpa, mtev u tôvon ior a ican sha kwagh u kwaghaôndo hii ica gba, shi ngu zan hemen zan zan nyian. Ikyav i tesen yô, i yange Mbashiada mba Yehova ken Yuropa man sha ajiir agenegh sha tar cii acin imôngo je sha ian i ve lu a mi i eren kwaghaôndo ve la, shi i er kwagh a ve caveraa kpaa, ken derianyom u sha 20 la jimin cii.

Sha ashighe shon ne, ugomoti mbavesen mba eren tahav sha nom-or mba ken Yuropa mbara cii tôv Mbashiada mba Yehova a ican sha tswam je, man tôvacan ne lu u yange i vande teman sôron igbenda veren a ver i a tôv ve a ican kpoghuloo sha shighe gôgônan yô. Kwagh u yange er ve ne tese se nyi sha kwagh u mtev u tôvon ior a ican sha ci u kwaghaôndo ve laa? Man kanyi se fatyô u henen sha kwagh u yange ve er sha ican i ve lu yan ne ciilii?

“Mba Ior i Tar Ne Ga”

Mbashiada mba Yehova ka ior mba kuran tindi, mba ve keren bem shi ve eren kwagh u perapera yô. Mba hendan kwagh a ugomoti shin mba nôngon kwagh a ve ga, shin mba eren akaa sha gbenda u a tôv ve a ican sha ci u ve soo ér vea lu ior mba ve kpe sha ikyar i kwaghaôndo yum ga. Mbashiada mba Yehova mba we ave sha akaa a patii ga. Kwagh ne zua sha mkaanem ma yange Yesu ôr la, ér: “[Mbadondon av] mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.” (Yohane 17:16) Ugomoti kpishi lumun a mtil u tilen paleghaa u Mbashiada ne. Kpa mbahemen tar sha nom-or yô, tese ma icivir tsô kpaa sha kwagh u Bibilo i ôr ér Mbakristu ve de lu ior i tar ne ga la ga.

 Zum u i zua mkohol ugen ken Yunivasiti i ken Heidelberg ken tar u Jamani sha uwer u Novemba ken inyom i 2000 yô, i pase ityôkyaa i i ne ve ve eren kwagh nahan yô. Itinekwagh i mkohol u yange i zua ne kaa ér, “Mkighir man Ieren i Tesen Mhembe: Mbashiada mba Yehova sha Ikyev i Gomoti u Ijoughave man Gomoti u Tyemimôngo u Hemen sha Nom-or la.” Ikpurorfantakerada Clemens Vollnhals u ken Makeranta u Hannah-Arendt u Timen sha Kwagh u Hemen u sha Nom-or la kaa ér: “Ka akaa a patii tseegh ugomoti mba hemen sha nom-or la ve eren tahav sha mi ga. Ka ve kighir hanma or ér nana na uma u nan cii hen gomoti.”

Mbakristu mba mimi vea fatyô u nan ‘uma ve cii’ hen ma gomoti u orumace ga, gadia ve er iceghzwa ér ka Yehova Aôndo tseegh vea er un tom a uma ve cii ye. Mbashiada mba ve lu ken ityar i i lu a hemen u sha nom-or yô nenge ér, ashighe kpishi kwagh u Gomoti ngu a soo ér ve er la ka a hendan a jighjigh ve u nan. Ka ve er nena shighe u ve tagher a ahendan imba ne yô? Sha ashighe kpishi a karen ken ijime la, Mbashiada mba Yehova yar tom sha mkaanem ma sha tindi ma mbahenen mba Yesu Kristu yange ve kaa ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior” la.—Aerenakaa 5:29.

Mbashiada udubu imôngo za hemen u lun a jighjigh ve u nan her, nahan sha ashighe a yange i tôv ve a ican sha tswam tsung je kpa ve wa ave sha akaa a patii ga. Yange ve kôr cio u wan ishima nena? Ve zua a tahav mbu wan ishima hana? De ve na mlumun sha mpin ne ayol a ve. Shi de se nenge nen kwagh u se mba se lu Mbashiada man mba ve lu Mbashiada ga kpaa vea fatyô u henen sha akaa a yange er ve ne.

[Blurb on page 4]

Mbashiada mba Yehova mba ken Tar u Jamani zua a tôvacan u vihin tsung sha shighe naleghaa je ken derianyom u sha 20 la sha ikyev i ugomoti mba eren hemen sha nom-or mbara cii

[Blurb on page 4]

“Ka akaa a patii tseegh ugomoti mba hemen sha nom-or la ve eren tahav sha mi ga. Ka ve kighir hanma or ér nana na uma u nan cii hen gomoti.”—Ikpurorfantakerada Clemens Vollnhals

[Picture on page 4]

Yange i kighir tsombor u Kusserow cii sha ci u ve venda u gbihin jighjigh ve u nan yum

[Picture on page 4]

Yange i wua Johannes Harms ken purusu u Nazi sha ci u jighjigh na u nan