Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La
Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La
Ka nyi yange Paulu lu ôron zum u á kaa wener: “Hanma shighe u nea yaan bredi ne man shi nea maan iyongo ne yô” laa?
Er lu ôron kwagh u mver u yange Yesu ver M-umbur u ku na la yô, Paulu nger wener: “Hanma shighe u nea yaan bredi ne man shi nea maan iyongo ne yô, ka ku u Ter je ne lu yôôn u ye; zan zan Una kar van.” (1 Kor. 11:25, 26) Mbagenev hen er ishember i “hanma shighe” i í yar tom a i̱ heen ne i tese ér gba u a umbur ku u Kristu kwa kimbir kimbir, inja na yô ka acin imôngo je la. Sha nahan yô, ka ve umbur ku ne i hemba kwa môm tseegh ken inyom. Ka kwagh u yange Paulu lu ôron laa?
Shighe u yange Yesu ver M-umbur u ku na la tsa hegen je war kuman er anyom 2,000 nahan. Sha nahan yô, u eren iniongo i M-umbur la kwa môm sha hanma inyom la tseegh kpa tese je er mba eren i̱ sha hanma shighe hii ken inyom i sha 33 S.W. la je. Nahan kpa, kwagh u Paulu a ôr ken 1 Mbakorinte 11:25, 26 la tese ér yange lu ôron lu kwa u a er iniongo i M-umbur la ga kpa lu e̱r a er iniongo shon yô. Yange lu ishember i pol·laʹkis i ken zwa Grika i inja i i̱ i lu “acin imôngo” shin “kimbir ki kimbir” la yange yar tom a i̱ ga. Kpa, yange gema yar tom a ishember i ho·saʹkis i inja i i̱ i lu “hanma shighe “ la, man ishember ne ka ikyavkwaghôron u i̱ inja na i lu “zum u,” shin “sha hanma shighe u” la. Paulu yange lu ôron wener: ‘Hanma shighe u nea eren kwagh ne yô, ka ku u Ter je ne lu yôôn u ye.’ *
Sha nahan yô, ka kwa me i gbe u a eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu laa? Hemba kan sha inja u eren iniongo ne kwa môm tseegh ken inyom. Sha mimi je kwagh ne ka m-umbur, man mbamumbur cii ka i er ve kwa môm tseegh ken hanma inyom. U seer yô, Yesu yange kpe sha iyange i Paseka u Mbayuda u yange i eren un kwa môm tseegh ken hanma inyom la. Kape i lu je ve Paulu yange kaa ér, “Waniyôngo wase u Paseka . . . ka Kristu je la” ne, gadia ku u Yesu kpe u nan naagh la bugh gbenda sha ci u mba ve lu nongo u Iserael u ken jijingi la ve zua a uma, di vough er naagh ku Paseka ku hiihii la kpa yange u war ônov mbaiundav mba Mbaiserael mba sha marami la ken Igipiti shi bugh ve gbenda u duen ken kpan ken tar la kera nahan. (1 Mbakorinte 5:7; Mbagalatia 6:16) Mzough u kwagh ne a zough vough sha iniongo i Paseka i Mbayuda i sha inyom la kpa ka ikyav i seer tesen je ér gba u a eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu la kwa môm tseegh sha hanma inyom.
U seer yô, Paulu shi zua ku u Yesu la sha iniongo i Mbayuda i sha inyom igenegh kpaa, ka Iyange i nan Iwom je la. Í ôr ken Mbaheberu 9:25, 26 nahan ér: “Kera lu sha u [Yesu] Una na naagh sha iyol Na acin imôngo er zegepristi ka a nyôron ken icighanjiir hanma inyom [sha Iyange i nan Iwom] a awambe a a lu a na ga la nahan ga. . . . Kpa hegen yô, A ande kwa môm sha mkur u ashighe sha u Una tôô asorabo kera sha naagh ku sha iyol Na la.” Er naagh ku Yesu la kú kar kú til sha ityough ki naagh ku Iyange i nan Iwom ku yange i̱ naan sha inyom yô, hemba kan sha inja je u eren iniongo i M-umbur u ku na la kpa kwa môm tseegh sha hanma inyom. Ma ityôkyaa i haren sha Ruamabera i eren iniongo i M-umbur la acin imôngo je kpa ngi ga.
Or u timen sha akaa a mbayiase, John Laurence von Mosheim ôr kwagh u a zough sha kwagh ne vough nahan wener, yange lu ieren i Mbakristu mba sha derianyom u sha uhar, mba ve lu ken Ashia u Kiriki la u eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu la “sha iyange i sha pue-kar-unyiin u uwer u Mbayuda u hiihii u Nisan la.” Lu shighe u anyom kar ken hemen la ve, va hingir ikye i Mbakristu Mbaaiev u eren iniongo ne acin imôngo ken inyom i môm ye.
[Footnote]
^ Tôô kar sha 1 Samuel 1:3, 7. Heen ne, “shighe u” u̱ i yar tom a mi ne (ken mgem u ainge u ken zwa Heberu la) tese akaa a yange i eren “anyom anyom,” shin kwa môm ken inyom, sha shighe u Elkana man kasev nav mba uhar mbara vea za ken tabernakel u ken Shilo la yô.