Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Ka nyi yange Paulu lu ôron zum u á kaa wener: “Hanma shighe u nea yaan bredi ne man shi nea maan iyongo ne yô” laa?

Er lu ôron kwagh u mver u yange Yesu ver M-umbur u ku na la yô, Paulu nger wener: “Hanma shighe u nea yaan bredi ne man shi nea maan iyongo ne yô, ka ku u Ter je ne lu yôôn u ye; zan zan Una kar van.” (1 Kor. 11:25, 26) Mbagenev hen er ishember i “hanma shighe” i í yar tom a i̱ heen ne i tese ér gba u a umbur ku u Kristu kwa kimbir kimbir, inja na yô ka acin imôngo je la. Sha nahan yô, ka ve umbur ku ne i hemba kwa môm tseegh ken inyom. Ka kwagh u yange Paulu lu ôron laa?

Shighe u yange Yesu ver M-umbur u ku na la tsa hegen je war kuman er anyom 2,000 nahan. Sha nahan yô, u eren iniongo i M-umbur la kwa môm sha hanma inyom la tseegh kpa tese je er mba eren i̱ sha hanma shighe hii ken inyom i sha 33 S.W. la je. Nahan kpa, kwagh u Paulu a ôr ken 1 Mbakorinte 11:25, 26 la tese ér yange lu ôron lu kwa u a er iniongo i M-umbur la ga kpa lu e̱r a er iniongo shon yô. Yange lu ishember i pol·laʹkis i ken zwa Grika i inja i i̱ i lu “acin imôngo” shin “kimbir ki kimbir” la yange yar tom a i̱ ga. Kpa, yange gema yar tom a ishember i ho·saʹkis i inja i i̱ i lu “hanma shighe “ la, man ishember ne ka ikyavkwaghôron u i̱ inja na i lu “zum u,” shin “sha hanma shighe u” la. Paulu yange lu ôron wener: ‘Hanma shighe u nea eren kwagh ne yô, ka ku u Ter je ne lu yôôn u ye.’ *

Sha nahan yô, ka kwa me i gbe u a eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu laa? Hemba kan sha inja u eren iniongo ne kwa môm tseegh ken inyom. Sha mimi je kwagh ne ka m-umbur, man mbamumbur cii ka i er ve kwa môm tseegh ken hanma inyom. U seer yô, Yesu yange kpe sha iyange i Paseka u Mbayuda u yange i eren un kwa môm tseegh ken hanma inyom la. Kape i lu je ve Paulu yange kaa ér, “Waniyôngo wase u Paseka . . . ka Kristu je la” ne, gadia ku u Yesu kpe u nan naagh la bugh gbenda sha ci u mba ve lu nongo u Iserael u ken jijingi la ve zua a uma, di vough er naagh ku Paseka ku hiihii la kpa yange u war ônov mbaiundav mba Mbaiserael mba sha marami la ken Igipiti shi bugh ve gbenda u duen ken kpan ken tar la kera nahan. (1 Mbakorinte 5:7; Mbagalatia 6:16) Mzough u kwagh ne a zough vough sha iniongo i Paseka i Mbayuda i sha inyom la kpa ka ikyav i seer tesen je ér gba u a eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu la kwa môm tseegh sha hanma inyom.

U seer yô, Paulu shi zua ku u Yesu la sha iniongo i Mbayuda i sha inyom igenegh kpaa, ka Iyange i nan Iwom je la. Í ôr ken Mbaheberu 9:25, 26 nahan ér: “Kera lu sha u [Yesu] Una na naagh sha iyol Na acin imôngo er zegepristi ka a nyôron ken icighanjiir hanma inyom [sha Iyange i nan Iwom] a awambe a a lu a na ga la nahan ga. . . . Kpa hegen yô, A ande kwa môm sha mkur u ashighe sha u Una tôô asorabo kera sha naagh ku sha iyol Na la.” Er naagh ku Yesu la kú kar kú til sha ityough ki naagh ku Iyange i nan Iwom ku yange i̱ naan sha inyom yô, hemba kan sha inja je u eren iniongo i M-umbur u ku na la kpa kwa môm tseegh sha hanma inyom. Ma ityôkyaa i haren sha Ruamabera i eren iniongo i M-umbur la acin imôngo je kpa ngi ga.

Or u timen sha akaa a mbayiase, John Laurence von Mosheim ôr kwagh u a zough sha kwagh ne vough nahan wener, yange lu ieren i Mbakristu mba sha derianyom u sha uhar, mba ve lu ken Ashia u Kiriki la u eren iniongo i M-umbur u ku u Yesu la “sha iyange i sha pue-kar-unyiin u uwer u Mbayuda u hiihii u Nisan la.” Lu shighe u anyom kar ken hemen la ve, va hingir ikye i Mbakristu Mbaaiev u eren iniongo ne acin imôngo ken inyom i môm ye.

[Footnote]

^ Tôô kar sha 1 Samuel 1:3, 7. Heen ne, “shighe u” u̱ i yar tom a mi ne (ken mgem u ainge u ken zwa Heberu la) tese akaa a yange i eren “anyom anyom,” shin kwa môm ken inyom, sha shighe u Elkana man kasev nav mba uhar mbara vea za ken tabernakel u ken Shilo la yô.