Doo U Se Nengen Ior Er Iyange I Yehova I Lu Mgbôghom Ne Nena?

“Ter ngu eren negh negh sha ityendezwa Na la . . . ga, kpa we ishima a ven, mayange sar Un u mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema asema.” —2 PETERU 3:9.

1, 2. (a) Yehova nengen ior nyian nena? (b) Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a ase?

 MBACIVIR Yehova mbá a tom u ‘geman akuraior cii hingir mbahenen.’ (Mateu 28:19) Er se lu eren tom ne shi se lu keghen “iyange i vesen i TER” la yô, doo u se nengen ior er Yehova kpa a nengen ve nahan. (Sefania 1:14) Yehova nengen ior nena? Apostoli Peteru kaa ér: “Ter ngu eren negh negh sha ityendezwa Na la er mbagenev ve nenge er ngu eren negh negh nahan ga, kpa we ishima a ven, mayange sar Un u mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema asema.” (2 Peteru 3:9) Aôndo nengen uumace cii ér vea kôr cio u geman asema. “Sar Un u ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi la.” (1 Timoteu 2:4) Zum u ‘iferor ka nana gema, nana̱ undu gbenda u nan, nana̱ lu uma’ yô, ka i doo Yehova kpen kpen!—Esekiel 33:11.

² Se mbá nengen ior er Yehova a nengen ve nahan kpa? Se mba nengen ior mba ken hanma nongoior man hanma ikyurior cii ser mba ior mba vea kôr cio u geman asema hingir “iyongo Na i A koson” er un kpa a nengen ve nahan kpa? (Pasalmi 100:3; Aerenakaa 10:34, 35) De se time nen sha akav ahar a a tese mluainja u se lun a mnenge u Aôndo kpa a lu a mi la. Akav a  ahar ne cii tese er mtim yange nangem shi í tsengaôron mbacivir Yehova kwagh sha mi yô. Akav ne nga a inja kpishi, hemban je yô, er se lu keghen iyange i vesen i Yehova ne.

Aberaham Lu a Mnenge u Yehova kpa Nengen Ior La

3. Yehova yange nenge ior mba ken gar u Sodom man Gomora la nena?

³ Ikyav i hiihii ne ka ikyav i tertamen Aberaham, un lu orjighjigh, man sha kwagh u agar a ifer la, ka Sodom man Gomora je la. Shighe u Yehova ungwa “mliam ma i vaa Sodom man Gomora” yô, á tim agar la man mba ve lu ker la ave ave la je ga. Kpa yange hii tôvon ikyaa la sha er una fa, kwagh a lu nahan yô. (Genese 18:20, 21) A tindi mbatyomov uhar ken gar u Sodom, gba u vea tsa hen ya u orperapera Loti. Hen tugh mbu mbatyomov mban va nyôr la je, “ior mba hen gar la, . . . [va] kase ya la, mbayevikaior kua mbatamen kpaa, ior ca ca cii,” ve va ér vea va yav a ve. Aeren a hôngorough a ior mba ken gar la lu eren la tese ér gar la kuma u a tim un. Nahan kpa mbatyomov mbara kaa a Loti ér: “Ior mbagenev kpaa mba u heene? Wankem man ônov ou mba nomso man mba kasev, mba u lu a mi hen gar cii, due a ve hen ijiir ne kera.” Yehova bugh gbenda u una war ior mbagenev ken gar la, kpa ken masejime yô, lu Loti man ônov nav mbakasev uhar tseegh ve war mtim la ye.—Genese 19:4, 5, 12, 16, 23-26.

4, 5. Er nan ve Aberaham zamber a Aôndo sha ci u ior mba ken Sodomo, shi mnenge u Aberaham nenge ior mba ken Sodom la lu kwagh môm a u Yehova la kpa?

⁴ De se hide se time nen sha shighe u Yehova pase awashima na u tôvon gar u Sodom man Gomora la, la. Lu hen shighe la man Aberaham zamber kaa ér: “Alaghga mbaperapera vea lu ken gar la akunduahargber, nahan kpaa Ú tim ijiir la, Ú tsegha i sha ci u mbaperapera mba akunduahargber la gaa? Tuna, u We nahan Ú er injakwagh ne sha u wuan mbaperapera a mbaaferev imôngo, je mbaperapera geman hingir kwagh môm a mbaaferev; kwagh ne tuna U tsô; Orjirigh u tar cii, Una kera er vough gaa?” Kwa har cii Aberaham kaa ér “tuna, u We nahan Ú er injakwagh ne.” Aberaham vande lun a mfe sha imba kwagh ne, ka nahan ve a fa ér Yehova una tim orperapera a iferor imôngo ga ye. Shighe u Yehova kaa ér “mbaperapera vea lu ken gar la akunduahargber” yô, una tim gar la ga yô, Aberaham zer panden ingyegh ior la zan zan mase shin iorov pue tseegh.—Genese 18:22-33.

⁵ Luun er zamber u Aberaham lu zamber a Yehova la lu sha mnenge na ga nahan yange ma  kegh ato a na kpa? Mayange ga cii. Er Aberaham lu “ikar u Aôndo” yô, a shi nan kpa fa mnenge u Yehova sha kwagh ne shi lumun a mi kpaa. (Yakobu 2:23) Shighe u Yehova gema ér una tim gar u Sodom man Gomora je kpa, lu a ishima i eren kwagh sha zamber u Aberaham la. Sha ci u nyi? Sha ci u sar Ter wase u sha la u “mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema.”

Mnenge u Yona Nengen Ior La Kaha Kposo

6. Ior mba ken Ninive ungwa loho u Yona la nahan ve er nena?

⁶ Ikyav i sha uhar i se time sha mi hegen ne yô ka ikyav i Yona. Kwa ne di lu gar u Nineve gba u a tim ye. Nahan i kaa a profeti Yona ér á yôô ér iferkwagh i ken gar la ‘kôndo ar hen Yehova.’ (Yona 1:2) Gar u Nineve la kua ikyasen na jimin cii, lu zegegar tsung je, “kuma zende u ayange atar.” Shighe u Yona va mase ungwan imo i Yehova ve za ken gar u Nineve la, lu zenden yôôn ér: “Shi ayange akunduahar tsô á yôhôr Nineve ne.” Loho ne na “ior i Nineve gema na Aôndo jighjigh; nahan ve yôô kwaghyan u hôron man ve ta akondo uya.” Tor u Nineve je kpa gema ishima.—Yohane 3:1-6.

7. Yehova nenge mgem u Mbanineve gema ishima la nena?

⁷ Ieren i ior i Nineve ne i kaha kposo a kwagh u ior mba ken Sodom yange ve er la! Yehova nenge Mbanineve mba ve gema asema la nena? Yona 3:10 kaa ér: “Aôndo de kwagh u bo u A wa ishima u eren ve la; A kera er un ga.” Yehova yange “de kwagh u bo” la sha ci u á kera er kwagh u ma er a Mbanineve la ga, gadia ve gema aeren a ve. Nahan kpa atindi a Aôndo yô, gema ga, kpa er Yehova nenge ér Mbanineve gema ishima yô, un kpaa gema awashima na la.—Malaki 3:6.

8. Er nan ve yange ishima i vihi Yona?

⁸ Shighe u Yona va kav ér gba u a kera tim Nineve ga nahan, lu a mnenge u Yehova a nengen akaa la kpa? Ei, gadia í kaa a vese ér: “Kpa kwagh ne vihi Yona ishima tsung, je a yuwe.” Yona shi er nyi igene? Ngeren la shi kaa ér: “A sôn TER, a kaa er: TERE, ka kwagh u iyange m vande kaan, je er m lu ken tar wam la gaa? Ka nahan man iyange m gba yevese yemen Tarshishi ye; gadia m fa er U lu Aôndo u mhôônom ma ker U man u zungu mhôônom, U wan ishima, man U ngee a erdoo, man U deen ifer kpaa” yô. (Yona 4:1, 2) Yona yange fa aeren a Yehova. Nahan kpa, hen shighe la yô, profeti ne lu yuwen, nahan lu a mnenge u Aôndo yange nenge ior i Nineve mba ve gema asema la ga.

9, 10. (a) Yehova tese Yona ityesen i nyi? (b) Er nan ve se fatyô u kaan ser yange Yona va hide lu a mnenge u Yehova nengen Mbanineve la?

⁹ Yona due ken gar u Nineve kera yem za er anityumbe tema ken mule na “sha u una nenge kwagh u una er gar” la yô. Yehova er ishilajôngo i mende sha u i gba Yona mure sha ityou yô. Nahan kpa, kpernan yô, ishilajôngo la use kera. Er ishima vihi Yona sha m-use u ishilajôndgo la yô, Yehova kaa a na ér: “We yô, sar u ka ishilajôngo i̱ war, . . . man Mo ma M kera war Nineve ga yee? zegegar ne u ior ve iv kimi je, ve hembe dubu deri môm man dubu ikundu, mba ve fe mkposo u uwegh vegh ku yanegh a ku imesegh ga, man shi uzendenya mba keregh kpishi kpaa.” (Yona 4:5-11) Nenge er kwagh ne  yange tese Yona kwagh sha mnenge u Yehova a nengen ior la sha wono!

¹⁰ Ngeren môm ngu u a tese kwagh u yange Yona er zum u Aôndo kaa a na wener una war gar u Nineve la ga. Nahan kpa, ikyav tese wang ér profeti ne gema mnenge na u vande lun a mi sha Mbanineve mba ve gema asema la. Se lumun ser yange i va gema mnenge na u hii lun a mi la, sha ci u lu un Yehova yar tom a na u ngeren kwagh u yange za hemen ne ye.

Ka Ieren i Nyi Ú Lu a Mini?

11. Luun er Aberaham una lu uma nyian nahan, ma a nenge ior mba ve lu nyian ne nena?

¹¹ Nyian kpaa, mtim ugen ngu van—ka mtim u a va tim tar u ainge u ifer sha iyange i vesen i Yehova la. (Luka 17:26-30; Mbagalatia 1:4; 2 Peteru 3:10) Luun er Aberaham ngu uma nyian nahan, ma á nenge ior mba ve lu ken tar u ú sôôn timin ne nena? Ka keng, kwagh ma a hembe gban un a ior mba ve lu a ungwa “Loho u Dedoo u tartor” ga, la. (Mateu 24:14) Aberaham yange zamber a Aôndo sha ci u ior mba ken Sodom mba alaghga ve lu mbaperapera la acin imôngo. Nahan se kpaa kwagh gba se sha ior mba aluer i wase ve yô, alaghga vea palegh aeren a tar u ú lu sha ikyev i Satan ne, vea gema asema vea civir Aôndo la kpa?—1 Yohane 5:19; Mpase 18:2-4.

12. Er nan ve i lu kwagh u taver ga u se lun a mnenge u Yona la sha ior mba se zough a ve ken tom wase u pasen kwagh laa, man kanyi se er sha kwagh nee?

¹² Ka kwaghbo u tômon ser mtim u botar ne a va ga. (Habaku 1, 2, 3) Nahan kpa, u se lun a imba ieren i Yona la ka kwagh u taver ga cii, ka ieren i mayange je kwagh gban se a mkpeyol u ior mba alaghga vea va gema asema ken hemen la ga la. Kwagh a fatyô u lun nahan, hemban cii yô, aluer se mba zeren zuan a ior mba kwagh a gbe ve a loho u Tartor ne ga, shin ior mba ve tswamen se shin ior mba ka ve nôngo num a vese shighe u ka sea za a loho u Tartor sha uyaav vev la. Kwagh ne una na yô, alaghga se kera ver ishima sha kwagh u ior mba Yehova a lu a due a ve ken botar ne ga la ga. (Mbaromanu 2:4) Aluer se gbidye kwar se nenge ser se mba a ieren i Yona lu a mi sha Mbanineve hiihii la kpuaa tsô kpa se er msen se sôn iwasen sha er se lu a mnenge u Yehova kpa a lu a mi la yô.

13. Er nan ve se fatyô u kaan ser kwagh u ior mba sha ayange ne gba Yehova ishima?

¹³ Kwagh gba Yehova a ior mba ve lu a gba civir un ga la, shi ongo mbamsen mba ior nav mba ve tsegh ayol a ve sha ci na la kpaa. (Mateu 10:11) U tesen ikyav yô, una ungwa mbamsen vev nahan “Una kure ijir fese je.” (Luka 18:7, 8) Heela tseegh ga, Yehova una kure uityendezwa nav man mbaawashima nav sha shighe u á ver la. (Habaku 2:3) Kwagh môm ken akaa a á weshima  u va eren yô, ka u karen a afer a shin tar ne cii kera, vough er ior mba ken gar u Nineve kpa yange ve hide ve nyôr iyol ken aferakaa a eren ve, tim ve kera nahan.—Nahum 3:5-7.

14. Kanyi i gbe u se er sha shighe u se lu keghen iyange i vesen i Yehova nee?

¹⁴ Cii man i va tim botar ne kera sha iyange i vesen i Yehova la yô, se fatyô u wan ishima keghen, eren ishima na kpoghuloo kpa? Se fa er i gbe u se er tom u pasen kwagh u ú shi her ne se kighir cii ve iyange i Yehova la ia va ga, nahan kpa, se fa ser a pase loho u dedoo u Tartor ne a tser tar er Aôndo a soo la cii ve mkur una kuma ye. Sha kpôô yô, er Yehova a lu zan hemen u ivin iyou na a iengem yô, “akaainjaa” a a shi ken won her la a gba se ishima.—Hagai 2:7.

Aeren a Ase aa Tese Mnenge u Se Lu A Mi la ken Igbar

15. Kanyi kwagh nahan ia seer nyôôso gbashima u se lu a mi u eren tom wase u pasen kwagh laa?

¹⁵ Alaghga se mba hen haregh u ior kpishi ve lu a ngohol loho ne ga yô, shi se mbá sha ian i se fatyô u moughon yemen twev hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbayôôn angwe u Tartor la ga. Tôô ase wer alaghga a fatyô u zuan a iorov pue hen haregh wou la cii man mkur una va ye. Nahan se nenge ser iorov pue mbara ve kuma mba se ker ve ga he? Yange “mhôônom kôr” Yesu a zegeikpelaior “sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga” nahan. (Mateu 9:36) Aluer se mba ôron Bibilo man akaangeren a ken Iyoukura kua Awake! vindi vindi yô, se hemba zuan a mfe sha kwagh u mbamzeyol mba ve lu zan hemen shin tar ne kpishi ne. Shi kwagh ne una wase se se seer fan er i lu hange hange u pasen loho u dedoo ne nahan. Heela tseegh ga, u se ôron ityakerada i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” i í har sha Bibilo a iember la una wase se se seer fan igbenda i pasen kwagh hen haregh u i pasen kwagh her ciligh ciligh la sha er a kôr ior ken ishima yô.—Mateu 24:45-47; 2 Timoteu 3:14-17.

16. Se seer nyôôso gbenda wase u pasen kwagh la nena?

¹⁶ Kwagh u ior mba alaghga vea ngohol loho u Bibilo ú nan uma la ngu a mgbegha se u timen sha ashighe man igbenda kposo kposo i se pase mbayaav kwagh shighe u se dugh tom wase u pasen kwagh la. Ashighe kpishi ka sea due kwaghpasen nahan ka se zua a ior hen ya gaa? Aluer kwagh ngu nahan yô, se fatyô u seer nyôôso tom wase u pasen kwagh ne sha u sôron ashighe ase a pasen kwagh la shi musan haregh u se pasen kwagh her la kpaa. Mbakôron ishu ka ve za ishu kôron shighe u vea fatyô u kôron ishu la. Se fatyô u eren kwagh nahan ken tom wase u kôron ishu ken jijingi ne kpa? (Marku 1:16-18) Aluer ú ngu hen ijiir i tindi a ne ian u pasen kwagh aikighe shi pasen kwagh sha waya yô, er nan ú kar igbenda ne kpaa ú nenge ga? Ior mbagenev nenge ér ajiir a a doo u ‘kôron ishu i sha ikyav ne’ tsembelee yô, ka sha ajiir a ior ve veren akaahendan man ajiir a ior ve memen a akaahendan her man tashan mba teen mkurem ma peturuu man ken ukenti mbateen akaa. Shi shighe u ka sea ker aan a eren shiada u ian a due la kpaa ka se tese ken igbar ser se mba a mnenge u Aberaham kpa yange nengen ior la.

17. Se taver mbamishen asema man ior mbagen mba ve lu shiren tom ken ityar igen la nena?

¹⁷ Ior umiliôn imôngo mba a ungwa loho u Tartor ne ga. Dugh u se za pasen amba a ior la kwagh ken ya sha yô, se fatyô u lun hen ya kpa tesen ser kwagh ve gba se ishimaa? Se fa mbamishen shin mbapasen kwagh hanma shighe mba ve lu eren tom ne ken ityar igen la kpa? Aluer se fa ve yô, se fatyô u ngeren ve washika wuese ve sha tom u ve lu eren la. Kwagh ne una tese ér kwagh u ior mbagen mba ve lu sha ajiir agen kpa gba se ishima nena? Washika u se nger u taver ve ishima shi wuese ve la una taver mbamishen mban ishima sha u ve za hemen u eren tom ve u pasen kwagh la, sha er vea wase ior kpishi u zuan a mfe u mimi ne yô. (Mbaajiriv 11:40) Shi se er msen sha ci u mbamishen man sha ci u ior mba ken ityar igen mba ijen i mimi ne i ker ve la kpaa. (Mbaefese 6:18-20) Gbenda ugen u se tese gbashima wase yô, ka u eren iyua sha inyar sha u suen tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ve lu eren tar sha won cii ne.—2 Mbakorinte 8:13, 14; 9:6, 7.

 Ú Fatyô u Moughon Yemen hen Haregh Ugen Kpa?

18. Kanyi kwagh nahan Mbakristu mbagen ve er sha u vea va a mzehemen u Tartor ken ityar i ve lu ker laa?

¹⁸ Ior mba ve yem twev ken haregh u kwagh a hembe gban sha mbayôôn angwe u Tartor la zua a averen sha iniôngon ve i ve ne ayol a ve la. Mbashiada mba Yehova mbagen mba ve lu hen tar ve di yô gema hen zwa ugen sha er vea wase ior mba ve tem twev ken tar ve la ken jijingi yô. Uiniôngon mban cii saa ishe ga. U tesen ikyav yô, Mbashiada mba Yehova iorov utaankaruhar mba ve lu wasen ior mba ken tar u China mba ve lu ken gar ugen ken Texas ken tar u Amerika la yange ve ngohol iorov 114 mba ve va iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe u i er ken inyom i 2001 la. Ior mba ve lu wasen iniongoior ne cii nenge ér iyiav via hen ijiir ne kuma u sundan—Mateu 9:37, 38.

19. Kanyi nahan i doo u ú er aluer ú ngu wan ago u yemen ken tar ugen sha u za suen tom u pasen kwagh u Tartor ker laa?

¹⁹ Alaghga we man tsombor wou cii ne nenge ner ne mba sha ian i ne fatyô u moughon yemen twev hen haregh u kwagh a hembe gban sha mbapasen kwagh u Tartor her la. Nahan kpa, kwagh u hiihii u i doo u ne vande eren yô, ka ú ne ‘tema ne vande gbidyen kwar, ne fa inyaregh ki ne vihi yô.’ (Luka 14:28) Aluer or ngu a awashima u yemen ken tar ugen yô, ka kwagh u igbe u nana er vough je la. Hanma or u nan lu a awashima u eren kwagh nahan yô, doo u nana pine iyol i nan mbampin mban nahan, ér: “Me fatyô u suen tsombor wam sha inyar kpa? Me fatyô u zuan a takerada u sha tindi u ka u na or ian u yemen ken tar ugen la kpa? M vande fan u lamen zwa u hen tar laa, shin m ngu a gbashima u henen ú? M fa mlu u iceenyolough man mndôhôr u hen ijiir la man ieren i tyôô i hen tar la kpa? Mimi je, me za seer a seer mbananjighjigh a mo imôngo mba hen tar la ikyav ga kpa, shin me lu or u ‘surun ve asema’?” (Mbakolose 4:10, 11) Hemba kan a inja u ngeren pinen afishi a Mbashiada mba Yehova a á nengen sha tom u pasen kwagh hen tar u ú soo u yemen her la sha er ú fa tom u i gbe u̱ a wase ve ken tar la yô. *

20. Gumor Orkristu ugen yange na iyol na sha u wasen mbacivir a na imôngo man ior mbagenev ken tar ugen nena?

²⁰ Orkristu ugen u eren tom u maan Ayou a Tartor ken tar u Japan yange va fa ér kwagh gba sha mbatomov mba fan tom tsema tsema sha u a maa iyou i civir Aôndo ken tar u Paraguay. Er lu tswen shi lu a gbon gbon u wanyekwaor iyol yô, á yem ken tar la á za er tom ker iwer anigheni, lu un tswen lu or u eren tom ne keke u lu maan iyou la ye. Shighe u lu ken tar u Paraguay la, á hen zwa u Ishpania shi lu henen Bibilo a ior kpaa. Yange nenge ér kwagh gba sha Mbayôôn Angwe u Tartor ken tar la. Shin er yange hide yem ken tar u Japan nahan kpa, ken mase jime yô, shi va hide yem ken tar u Paraguay za wase u van a ior ken Iyou i Tartor shon i yange za wase u maan la.

21. Er se lu keghen iyange i Yehova la yô, kanyi i doo u ia hemba lun tamen kwagh u se ver ishima sha mi, shi ka mnenge u nyi i gbe u se lu a mini?

²¹ Aôndo una nenge ér i er tom u pasen kwagh ne sha ishima na i kure vough. Nyian ne, ngu suen tom sunda u ken jijingi u i lu masen eren ne. (Yesaia 60:22) Er se lu keghen iyange i Yehova la yô, de se er nen tom u sunda ne kpoghuloo shi se lu nen a mnenge u Aôndo wase u dooshima a nengen ior la.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Doo u se nengen ior er se lu keghen iyange i Yehova la nena?

• Ka mnenge u nyi Aberaham lu a mi sha mbaperapera mba alaghga yange ve lu ken gar u Sodom laa?

• Yona yange nenge Mbanineve mba ve gema asema la nena?

• Se tese ser se mba a mnenge u Yehova a nengen ior mba ve lu a ungwa loho u dedoo ga la nena?

[Study Questions]

[Picture on page 14]

Aberaham yange lu a mnenge u Yehova kpa nengen ior la

[Picture on page 15]

Yona yange va hide lu a mnenge u Yehova nenge Mbanineve mba ve gema asema la

[Pictures on page 16]

Mgbe u kwagh u ior a gbe se ishima la ka a mgbegha se se time sha ashighe kposo kposo man igbenda i se pase loho u dedoo yô