Er Nan Ve I Doo U Se Eren Msen Gbeme?

“Eren nen msen gbem. Ken hanma kwagh cii, naan nen ishughun.”—1 Mbatesalonika 5:17, 18.

1, 2. Daniel yange tese ér msen u eren ngu un kwagh u hange hange nena, man kwagh ne wase un ya ikyar a Aôndo nena?

 PROFETI Daniel yange eren msen hen Aôndo kwa tar sha hanma iyange. Hanma sev yô, á nyôr ken iyou na i sha la, á gure inya hen kpe windou u̱ ver ishigh vegher u shin Yerusalem la á er msen. (1 Utor 8:46-49; Daniel 6:10) Er Dariu tor u Mbamedia yange wa tindi ér or môm tsô nana de eren msen hen orgen ga, saa hen a na tseegh nahan kpa, ma shighe môm tsô cile tenger Daniel ér una de u eren msen ga. Shin er lu u una per tindi la yô alaghga á wua un shin á wua un ga nahan kpa, or u lu ieren na i eren msen hanma shighe ne gba uwer u eren msen hen Yehova ga.

² Yehova nenge Daniel nena? Zum u ortyom Gaberiel va u va eren kwagh sha msen u Daniel er la yô, ortyom la kaa a profeti ne ér á “doo ior ishima kpishi.” (Daniel 9:20-23) Yehova kaa ken kwaghôron u profeti u Esekiel la ér Daniel ngu or u perapera. (Esekiel 14:14, 20) Mbamsen mba Daniel eren zum u á lu uma la cii ve na yô á ya ikyar a Aôndo taveraa, Dairu je kpa fa kwagh ne nahan.—Daniel 6:16.

3. Er vàndè-èrèn u ormishen ugen a tese nahan, msen una wase se u tilen sha mimi nena?

³ Msen u eren hanma shighe una wase se u hendan a ameen a a taver tsung yô. Ikyav i tesen yô, hen sha kwagh u Harold King, wen lu ormishen ken tar u China, i wuhe un tsa ken  purusu un tswen kuma anyom ataan. Anmgbian King ôr kwagh u yange er un yô, á kaa wener: “A pavem a ior kpa, or môm nana fatyô u paven mo a Aôndo ga. . . . Yange m gure inya ken purusu m er msen genger genger kwa tar ken iyange hen pe hanma or u nan lu karen ikyua a windou u iyou i purusu yam yô nana nenge a mo yô, yange m shi umbur kwagh u Daniel u Bibilo i er kwagh na la ken ishima didi. . . . Sha ashighe ne cii lum er jijingi u Aôndo lu tesen mo akaa a a hembe lun a mtsera, lu nan mo mkunduyol nahan. Sha mimi yô, msen yange nam agee a ken jijingi man msurshima kpen kpen!”

4. Ka mbampin mba sha kwagh u msen u eren mba nyi nahan se time sha mi ken kwaghngeren nee?

⁴ Bibilo kaa ér: “Eren nen msen gbem. Ken hanma kwagh cii, naan nen ishughun.” (1 Mbatesalonika 5:17, 18) Sha kwaghwan u Bibilo i we ne yô, de se time nen sha mbampin mban: Er nan ve i doo u se ver ishima sha gbenda u se eren mbamsen asev man ashighe a se eren ve laa? Ka atôakaa a nyi nahan i doo u hanma shighe yô, se eren msen hen Yehova sha mini? Man aluer ka lun se inja er se kuma u eren msen hen Aôndo ga, sha ci u mbamyen asev yô, kanyi i doo u se eree?

Ya Ikyar Vea Yehova sha Msen u Eren

5. Msen ka a wase se se ya ikyar i vesen i nyi?

⁵ Ú soo wer Yehova a lu huror wou kpa? Yehova kaa ér, tertamen Aberaham lu huror na. (Yesaia 41:8; Yakobu 2:23) Yehova soo ér se lu akar a na. A lôhô se ér se kporom hen a na. (Yakobu 4:8) Doo u mlehe u Aôndo a lôhô se ér se kporom hen a na ne una na se hen sha kwagh u ian i vesen i se lu a mi i eren msen hen a na la ga he? Nenge er u tôôn ian za lamen vea ityagheror u eren tom gomoti tseegh kpa ka i taver yô, man aluer ka u or nana ya ikyar vea nan je yô a hemba taver cii! Kpa Orgbanakaa u a gbe akaa sha won cii la taver se ishima ér hanma shighe u se soo shin i doo se cii yô se kporom hen a na ken msen. (Pasalmi 37:5) Mbamsen mba se eren hen Yehova hanma shighe la ka ve na se seer lun ikyooso kyooso a na.

6. Ikyav i Yesu a ver la i tese se er i gbe hange hange u se “eren . . . msen” gbem nena?

⁶ U se den msen u eren ka kwagh u taver ga cii! Mbamtaver mba se nôngon a mi hanma iyange la tseegh kpa vea dan se ishima nahan se lu a iniôngon cuku u lamen a Aôndo ga. Yesu yange taver mbahenen nav ishima ér ve “eren . . . msen,” shi un iyolna kpaa yange eren msen. (Mateu 26:41) Shin er pepe zan zan tugh cii á lu gbilin ga nahan kpa, á ver shighe u lamen vea Ter na u sha la. Ashighe agen yô, Yesu a  “mough sha use tugh tugh” a er msen. (Marku 1:35) Ashighe agen di yô, a ker ijiir a yem her un tswen shighe u iyange i mir yô, a za er msen hen Yehova. (Mateu 14:23) Yesu yange ver shighe u eren msen, nahan kape i doo u se kpa se eren je la.—1 Peteru 2:21.

7. Ka akaa a nyi nahan ka a na ve i gba u hanma iyange yô se lamen vea Ter wase u sha laa?

⁷ Hanma sev yô, ashighe a injaa nga kpishi a se er msen ken iuv yô, er shighe u mbamzeyol ve te sha a vese shin shighe u se tagher a ameen man shighe u i gbe u se tsua kwagh u se soo u eren nahan. (Mbaefese 6:18) Aluer se suur sha Aôndo ser a hemen se sha akaa a se eren ken uuma asev cii yô, ikyar i se ye vea na la ia seer taver a taver. Shighe u or nan lu nôngon a kwagh u a tsur nan vea huror u nan yô, ikyar i ve ye la ka i hemba taver a taver ga he? (Anzaakaa 17:17) Aluer se kpaa se suur sha Yehova shi se ker iwasen hen a na yô kape ikyar i se ye a na ia seer taver a taver je la.—2 Kroniku 14:11.

8. Ikyav i Nehemia man Yesu man Hana la i̱ tese se nyi sha er i gbe u se eren mbamsen asev mba ken iuv laa?

⁸ Doo se kpishi er Aôndo a ver ikighir i i gbe u se er msen se kighir ga shin kwa u i gbe u se lam a na ken msen ga nahan! Nehemia yange er msen ken ishima tiônôô cii ve sôn ian hen tor u Pershia ye. (Nehemia 2:4, 5) Yesu kpa yange er msen tiônôô shighe u sôn Yehova ér a na un tahav una nder Lasaru la. (Yohane 11:41, 42) Hana di shighe u akaa za un iyol yô, á “ngôôr, a lu eren msen sha ishigh ki TER.” (1 Samuel 1:12, 15, 16) Se fatyô u eren mbamsen asev mba ken iuv tiônôô, shin vea lihe, kpa ka atôakaa a a ne ve i gbe u se er msen la aa na ve se fa er se er msen una kighir ye.

9. Er nan ve i doo u se wuese Yehova shi se sughun un sha akaa a á eren sha ci wase la ken mbamsen aseva?

⁹ Mbamsen kpishi mba i nger ken Bibilo la ka mba ior ve er ve wuese ian i Yehova i hemban sha won man ityom na i kpilighyol yô. (Ekesodu 15:1-19; 1 Kroniku 16:7-36; Pasalmi 145) Apostoli Yohane yange nenge a mbatamen 24 ken mpase u sha mnenge—ingyegh ki ki til sha ityough ki Mbakristu mba i shigh ve mkurem jimin cii la, ve lu sha—ve lu wuese Yehova, kaan ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” (Mpase 4:10, 11) Se kpaa se mba a atôakaa a a na ve se wuese Orgbanakaa hanma shighe yô. Nenge er wanye ka nana wuese mbamaren sha kwagh u ve er nan la ve i doo ve sha wono! Gbenda u dedoo ugen u se seer eren mbamsen asev yô, ka sha u se henen sha uerdoo mba Yehova nahan tesen iwuese sha mi a ishima i môm.

 Er Nan Ve I Doo u Se ‘Eren Msen Gbeme’?

10. Msen ka a wase u taver jighjigh wase u nan nena?

¹⁰ Msen u eren gbem ka a wase jighjigh wase u nan. Yesu yange ôron injakwagh sha u tesen er i doo u “eren msen zumbee, gban uwer ga,” been yô, á pine wener: “Kpa shighe u Wan u or Una va la yô, Una zua a jighjigh u nan sha wonoo?” (Luka 18:1-8) Msen u eren a ishima i môm ka a taver jighjigh wase u nan. Zum u tertamen Aberaham beeyol man lu a ver tse ga yô, á vaa mliam a Aôndo sha kwagh ne. Nahan Yehova gema kaa a na ér a kende ashe sha a nenge asan a á lu sha la, aluer una fatyô u ôron a yô. Tsô Aôndo bum a Aberaham ér: “Kape tsombor wou ua lu je la.” Lu nyi i gema i eree? Aberaham “na TER jighjigh, tsô A gema kwagh ne hingir perapera na je.” (Genese 15:5, 6) Aluer se mba pasen Yehova akaa a a ze se iyol la ken msen, shi se mba lun a vangertiôr sha uityendezwa nav mba a er ken Bibilo la, shi se mba ungwan imo na yô, una taver jighjigh wase u nan la.

11. Msen una wase se sé hendan a mbamzeyol nena?

¹¹ Msen una wase se u nôngon a mbamzeyol kpaa. Se mba a mbamzeyol kpishi, shi se mba tagher a akaa a taver se tsung-nu? Bibilo wa se kwagh kaa ér: ‘Se haa akaa a zan se iyol cii sha TER, tsô Una taver se; Una rumun ér i̱ tenger a mbaperapera mayange ga.’ (Pasalmi 55:22) Shighe u se tagher a akaa a a taver se u tsuan yô, se dondo ikyav i Yesu la. Shighe u gba u una tsua mbaapostoli 12 yô, á tsa eren msen hen Aôndo hen tugh mbura kaka. (Luka 6:12-16) Shi hen tugh mbu kpernan a wua Yesu la kpaa, á er msen tsung je, “iusa Na gema hingir er ka aberawambe nahan, gba nôndon inya.” (Luka 22:44) Tsô lu nyi i ere? ‘I ungwa Un sha ci u mcieaôndo Na la.’ (Mbaheberu 5:7) Aluer se mbá eren msen sha gbashima shi se mba eren ve nduuruu yô, vea wase se sé wa ishima a akaa a taver tsung man ameen a taver a se tagher a mi la.

12. Msen ka a tese ér kwagh u hanma or gba Yehova ishima nena?

¹² Ityôkyaa igen i í doo u se kporom hen Yehova ken msen yô, ka sha ci u un kpaa una kporom hen a vese. (Yakobu 4:8) Ka sea pase Yehova akaa a se soo la ken msen yô, ka se kav er ka i doo un u wan ikyo sha mbamgbe asev mbara shi eren a vese sha dooshima gaa? Hanma wase ka nan nenge er kwagh u nan a doo Aôndo ishima yô. Or môm tsô Yehova tsua nan wa nan tom ér nana ungwan mbamsen mba ior mba ve civir un ka ve er hen Ter ve u sha la ga, ongo mbamsen vev iyol na. (Pasalmi 66:19, 20; Luka 11:2) Shi a lôhô se ér ‘se gema akaa a nyian se ishima cii se haa sha a Na, gadia ka Un A lu koson se ye.’—1 Peteru 5:6, 7.

13, 14. Ka atôakaa a nyi nahan a ne ve i doo u se za hemen u eren msen gbemee?

 ¹³ Msen una wase se sé seer lun a gbashima sha tom wase u eren ken igbar la shi una taver se ishima shighe u se nenge ser ior soo u ungwan loho wase ga, shin shighe u ahendan a ne iyol i kpe se i lu se ape den tom u pasen kwagh yô. (Aerenakaa 4:23-31) Msen una kura se sé hendan a “ayom a diabolo.” (Mbaefese 6:11, 17, 18) Aluer se mba nôngon ser se wa ishima a ameen a se tagher a mi hanma sev yô, se za hemen u eren msen hen Aôndo ser a na se ishimataver. Msen u Yesu ua lu ikyav i tesen la tese se ér se sônon Yehova ser, a̱ ‘yima se sha iferor,’ Satan Diabolo.—Mateu 6:13.

¹⁴ Aluer se za hemen se mba pinen iwasen ken msen sha u se hemba asaren a ase a bo la yô, Yehova una wase se. Á er ityendezwa nahan ér: “Kpa Aôndo yô, ka u jighjigh, Una rumun er i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.” (1 Mbakorinte 10:13) Apostoli Paulu kpa Yehova yange na un agee sha ashighe kposo kposo. Á kaa ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—Mbafilipi 4:13; 2 Mbakorinte 11:23-29.

Se Taver Nen Ishima ken Msen, Se Kpen Nen Mbamyen Asev Ga

15. Aluer se mba kanen shio u eren sha atindiakaa a Aôndo yô, kanyi ia er se?

¹⁵ Aluer ka u Aôndo una ungwa mbamsen asev yô, gba kpee u se venda kwaghwan u a dugh ken Mkaanem ma Aôndo ga. Apostoli Yohane nger ér: “Nyityôkwagh i se sen kpaa se mba ngohol i her a Na, gadia se mba kor atindi a Na, shi se mba eren akaa a doon Un kpaa.” (1 Yohane 3:22) Kpa aluer se mbá kanen shio u eren sha atindiakaa a Aôndo di ye? Shighe u Adam man Ifa ve er isholibo ken sule u Eden yô, ve za yer. Se kpa alaghga se ‘yer sha ishigh ki TER’ nahan se de u eren msen hen á na. (Genese 3:8) Orkuran u ningir sha ugen, u i yilan un ér Klaus la kaa wener: “M nenge mer kwaghbo u ior mba ve undu nongo u Yehova ka ve hii u eren yô, ka ve de u eren msen.” (Mbaheberu 2:1) Ka kwagh u José Ángel kpa yange er je la, á kaa wener: “Anyom anigheni cii m faan eren msen hen Yehova ga. Shin er m nenge mer ngu Terem u sha nahan kpa, m nenge mer m kuma u me lam a na ga.”

16, 17. Na akav a a tese er mbamsen mba eren hanma shighe la vea wase se sé hemba mvôr u ken jijingi la yô.

¹⁶ Alaghga se mbagenev se vôr ken jijingi shi se nyôr iyol ken aeren a bo nahan se nenge ser se kuma u se er msen ga. Kpa ka shighe u i hembe doon u se er msen tsung je la. Yange i na Yona tom kpa yevese undu tom shon. Nahan kpa ‘Yona yila TER ken atsan a na, man A ungwa imo na. Á genger imo ken iyav mbu Sheol je, man TER ungwa imo na kpaa.’ (Yona 2:2) Yona er msen hen Yehova nahan a ungwa msen na la, tsô Yona hide zua a tahav ken jijingi.

¹⁷ José Ángel kpaa kape yange er msen gbem, ker iwasen je la. Á kaa wener: “Yange m pase Aôndo akaa a a zem iyol ken ishima la, shi m zamber un mer a dem a kwaghbo wam. Shi a wasem kpaa. Luun er ka msen u yange m er la ga yô, ma m fetyô u hiden ken mimi ga. Hegen ne yô, m eren msen hanma iyange, shi m ver ishima mer me za hemen u eren nahan.” Se lu nen a ishima gbar gbar i pasen Aôndo akaa a kpeegh a se er la shi se hide a iyol ijime, se zamber un ser a de se asorabo ase. Tor Davidi yange zamber ér i de un asorabo a na, nahan Yehova de un asorabo a na. (Pasalmi 32:3-5) Yehova soo u wasen se, ka u nan a na se ibo sha  asorabo ase ga. (1 Yohane 3:19, 20) Mbamsen mba mbatamen mba ken tiônnongo ka ve er sha ci wase la kpaa vea wase se ken jijingi, gadia mbamsen vev mba a “agee kpishi je.”—Yakobu 5:13-16.

18. Aluer mbacivir Aôndo undu un ica gba je kpa ka vangertiôr u nyi i doo u vea lu a mini?

¹⁸ Ma ter ngu shin tar ne u nana venda wan u nan u nan er kwagh u kpeegh, kpa nan hidi nan ker iwasen man kwaghwan hen a nan a iyol hiden a mi je yôô? Injakwagh i wan u a undu ter na la tese ér aluer se undu Ter wase u sha la ica gba je kpa, zum u se hidi hen a na yô a saan un iyol. (Luka 15:21, 22, 32) Yehova taver mbaasorabo cii asema ér ve yila un gadia un “deen kwaghbo wuee.” (Yesaia 55:6, 7) Shin er Davidi yange er asorabo a vihin tsung nahan kpa, a vaa a yila Yehova, á kaa ér: “Ver ato sha msen wam, Aôndo, de yeren iyol You sha zamber wam ga.” Shi á kaa wener: “Iyange i been man pepe man iyange sha tembe m vaan m toghor; [Yehova] ungwa imo yam kpaa.” (Pasalmi 55:1, 17) Nenge er mkaanem man ma lu ma taver se ishima sha wono!

19. Er nan ve i doo u se gba kuren ikyaa ser mbamsen asev mba i lu inja er Aôndo ungwa ve ga la ka ikyav i tesen ér á venda se a venda je ga?

¹⁹ Tsô aluer se er msen man á er kwagh sha msen wase la ave ave ga di ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, se ver ishima ser mbamsen mba se lu eren la mba sha ishima i Yehova, shi se er ve ken iti i Yesu. (Yohane 16:23; 1 Yohane 5:14) Yakobu ôr kwagh u Mbakristu mba Aôndo ungwa mbamsen vev ga sha ci u ve “eren msen vough ga yô.” (Yakobu 4:3) Heela tseegh ga, doo u se gba kuren ikyaa fese tsô ser mbamsen asev mba i lu inja er Aôndo ungwa ve ga la ka ikyav i tesen ér Aôndo venda se a venda je ga. Ashighe agen Yehova una soo ér mbacivir un mbajighjigh ve er msen sha ma kwagh u a ze ve iyol la shighe a war karen cii ve una er kwagh sha msen ve la ye. Yesu kaa ér: “Sôn nen, á na ne.” (Mateu 7:7) Nahan doo u se “taver nen ishima sha msen u eren.”—Mbaromanu 12:12.

Eren Nen Msen Gbem

20, 21. (a) Er nan ve i doo u se eren msen ken “ayange a masejime” ne gbeme? (b) Aluer se kporom hen ikônough ki torough ki mhôôn ki Yehova yô, se ngohol nyi?

²⁰ Mbamtaver man mbamzeyol mba seer a seer ken “ayange a masejime” a á lu ikyav i “ashighe a ican” ne. (2 Timoteu 3:1) Man mbamzeyol mban vea fatyô u danen se asema fese je. Er mbamzeyol man ameen man iyolkpen vea za hemen u tan sha a vese nahan kpa, mbamsen mba eren nduuruu vea wase se se ver ishima sha akaa a ken jijingi. Mbamsen asev mba eren hen Yehova hanma yange la vea na se ishimataver i ia wase se yô.

²¹ Yehova u a “ongo msen” la ngee a akaa a eren je u una kan shio u ungwan mbamsen asev ga. (Pasalmi 65:2) Nahan se kpaa doo u se tôô ser se ngee a akaaeren yum yô, se de u lamen a na ga. Ikyar i̱ se ye a Aôndo la ka kwagh u injaa tsung je se zough a mi ye. Nahan se tôô ikyar i se ye a na la ser ka beerkwagh ga. “Nahan yô, se kporom nen hen ikônough ki torough ki mhôôn vangertiôr sha u sé ngohol mhôônom ma zungwen man shi i̱ rumun se sha mhôôn, i̱ wase se sha shighe vough” yô.—Mbaheberu 4:16.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Kanyi se hen sha kwagh u profeti Daniel i i̱ tese se er msen u eren a lu a inja yô?

• Se na ikyar i se ye a Yehova la ia taver nena?

• Er nan ve i doo u se eren msen gbeme?

• Er nan ve i doo u se de ser mhen u henen ser se gba kwagh ga la a yange se u eren msen hen Yehova ga?

[Study Questions]

[Picture on page 14]

Nehemia er msen shin ishima tiônôô cii ve mase lamen a tor ye

[Picture on page 15]

Hana “ngôôr, a lu eren msen sha ishigh ki Ter”

[Pictures on page 16]

Yesu shi eren msen tugh kaka cii ve mase tsuan mbaapostoli mba 12 mbara ye

[Pictures on page 18]

Hanma iyange yô, aan ka a lu a se er msen yô