U Wan Ishima A Atsan La Ve Yehova A Iwuese
U Wan Ishima A Atsan La Ve Yehova A Iwuese
“Aluer ne mba eren sha mi man né gema né ya ican kpa né wa ishima yô, ka kwagh u doon hen Aôndo je la.”—1 PETERU 2:20.
1. Er Mbakristu mba mimi cii i gbe ve ishima u eren sha iyol tseghan ve yô, ka mpin u nyi nahan i doo u se hen sha mini?
MBAKRISTU tsegha ayol a ve sha ci u Yehova, nahan ve soo ér vea er ishima na. Ka ve nôngo kpoghuloo ve dondo Yesu Kristu, un u a ver ve ikyav ér ve dondo la, shi ve er shiada sha kwagh u mimi kpaa, nahan ve tese ér ve mba eren sha iyol tseghan ve la. (Mateu 16:24; Yohane 18:37; 1 Peteru 2:21) Kpa, Yesu man mbajighjigh mbagenev ve na naagh a uuma vev, nahan i wua ve sha ci u mba mba eren shiada sha kwagh u jighjigh ve yum. Kwagh ne inja na yô gba u Mbakristu cii vea ver ishima ér á wua ve sha ci u jighjigh ve u nanaa?
2. Mbakristu mba nengen ameen man ican i yan nena?
2 I wa se Mbakristu kwagh ér se lu a jighjigh wase her zan zan i ar ken ku, kpa ú ngu wer ka u se kpe sha ci u jighjigh wase keng keng ga. (2 Timoteu 4:7; Mpase 2:10) Kwagh ne inja na yô, e̱r se lumun u yan ican shi aluer gba u se kpe sha ci u jighjigh wase u nan je kpa se kpe nahan, kpa kwagh ne tese ér se mba tômon a tôm ican shin ku keng ga. Ka saren se a sar u yan ican ga, shi se mba zough a msaanyol zum u i er se akaa a nyoon shin i hee se ga. Kpa er se ver ishima ser ameen man tôvacan vea va sha avese sha hanma shighe cii yô, ka a inja u se hen vighe vighe se fa kwagh u se fatyô u eren zum u akaa ne a ve sha vese yô.
Ve Tile sha Jighjigh sha Ashighe a Ican
3. Ka akav a ken Bibilo a a tese se kwagh u se er sha shighe u tôvacan a nyi nahan ú fatyô u pasene? (Nenge akwati u a kaa ér “Akaa a Yange Ve Er sha Shighe u Tôvacan Yô,” sha peeji u 25.)
3 Í nger akaa kpishi ken Bibilo a mbacivir Aôndo sha ayange a karen la yange ve er zum u ve tagher a atsan a a fatyô u wuan ve a wua jim yô. Akaa kposo kposo a yange ve er la tese Mbakristu nyian kwagh u i doo u vea er shighe u ve kpa ve tagher a atsan imba la yô. Time ase sha akaa a i nger ken akwati u a kaa ér “Akaa a Yange Ve Er sha Shighe u Tôvacan Yô” la, nahan hen kwagh sha akaa ne.
4. Kanyi nahan se fatyô u ôron sha kwagh u Yesu man mbatomov mba jighjigh mbagenev yange ve er shighe u ve tagher a atsan yô?
4 Shin er Yesu man mbatomov mba Aôndo mba jighjigh mbagenev er akaa kposo kposo a a zough sha mlu u tôvacan u ve tagher a mi la nahan kpa, ikyav tese ér yange ve gba gbihin iyol tsô ér kwagh a er ve ga. Yange vea tagher ishigh a ma mlu u vihin yô, ve er kwagh sha ishimataver man sha kwaghfan kpaa. (Mateu 10:16, 23) Awashima ve yô lu u pasen kwagh yemen ajiir wue wue shi tilen sha jighjigh hen Yehova. Akaa a ve er ken atsan kposo kposo a ve tagher a mi la ka akav a tesen Mbakristu mba nyian ne ve tagher a ameen man tôvacan la kwagh u vea er shighe u ve tagher a atsan ne yô.
5. Ka tôvacan u nyi nahan yange i va a mi sha Mbashiada ken tar u Malawi ken kwavanyom u 1960 la, man yange ve er nena?
5 Sha ashighe a ainge ne, ashighe kpishi ior mba Yehova ka ve tagher a ican i vihin tsung kua ibanave sha ci u ityav mbi nôngon, shin sha ci u i tswer tom ve gayô mba tôvon ve a ican. Ikyav i tesen yô, ken kwavanyom u 1960 la i va a bo tôvacan sha Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Malawi. Í vihi ve Ayou a Tartor man uyaav vev man ishule man ikpenga ve—hanma kwagh u ve lu a mi cii. Í gbidye ve coholoo shi í na ve atsan agen a vihin kpishi. Anmgbianev mban er nena? Anmgbianev udubu udubu yevese undu ajiir a ve. Ve kpishi ve za tema twev ken ikôngo, mbagen yem shir ken tar u Mozambique u ú dondo a tar ve la. Yange i wua mbajighjigh mban kpishi, kpa mbagenev yô yevese undu bo ijiir u i lu tôvon ve a ican ne, man ka inja er ka kwagh u yange hemba doon u vea er sha shighe u tôvacan ne je la. Kwagh u anmgbianev mban er ne, ve dondo lu ikyav i Yesu man Paulu.
6. Er i lu tôvon Mbashiada mba ken tar u Malawi a ican kpishi nahan kpa, ve de u eren nyi ga?
6 Er anmgbianev mba ken Malawi mban yem ajiir agen shin er ve yevese ve za yer nahan kpa, ve za hemen u dondon mserakaa u nongo u Aôndo shi ve lu eren ityom ve i Kristu myer sha afatyô ve cii. Kanyi yange i due kere? Yange ve zua a mseer u mbapasenkwagh u Tartor iorov 18,519 cii man i mase cirin tom ve ken inyom i 1967 la ye. Shin er i cir tom ve her shi anmgbianev kpishi yevese yem ken tar u Mozambique nahan kpa, ken inyom i 1972 la ve zua a mseer u he u mbapasenkwagh iorov 23,398. Ve lu nan ahwa a ve pase kwagh ken hanma uwer lu hemban ahwa 16 sha ityough ki or môm. Sha kpôô yô, kwagh u yange ve er ne va Yehova a iwuese, shi Yehova kpaa haa iveren na sha anmgbianev mbajighjigh mban sha shighe u ve ya ican kpishi ne. *
7, 8. Shin er tôvacan ngu a va a mbamzeyol kpishi nahan kpa ka atôakyaa a nyi nahan nga a na mbagenev ve nenge ér doo u vea yevese a yem pe gen ga?
7 Kpa alaghga anmgbianev mbagen ken ityar i tôvacan a ve a mbamzeyol kpishi yô, vea nenge ér hemba doon u vea za mape ga, shin er i lu u vea fatyô u yemen ajiir agen nahan. Alaghga u za teman twev ajiir agen la una bee a mbamzeyol mbagenev, kpa alaghga kwagh ne una gema a va a va a mbamzeyol mbagenev. Ikyav i tesen yô, mba ve mough ve yem ajiir agen la vea fatyô u lun ken mzough u anmgbianev mba ken Kristu la her, sha er vea due igbenge sha akaa a ken jijingi ga kpa? Er ve lu nôngon a nôngo ér vea tema i kpe ve iyol sha ajiir a ve a he la, alaghga a lu ken ityar i í lu yôughyôugh shin ken ityar i vea hemba zuan a inyaregh yô, nahan kwagh ne una na a lu ve ican u eren akaa a ken jijingi a ve vanden eren la ga zee?—1 Timoteu 6:9.
8 Mbagenev yô nenge ér hemba doon u vea za mape ga sha ci u kwagh gba ve sha mlu u anmgbianev vev u ken jijingi. Ve nenge ér guda vea lu her vea gba wan ishima a tôvacan tsô, sha er vea za hemen u pasen kwagh hen haregh ve shi vea taver anmgbianev asema kpaa yô. (Mbafilipi 1:14) Mbagen ken mba ve er kwagh nahan ne, va hingir u wasen anmgbianev u hemban ajir ken ityar ve. *
9. Ka akaa a nyi nahan i doo u or nana hen sha mi zum u i lu nan ape yevese tôvacan yemen ijiir igen shin i lu nan ape zan mape ga yôô?
9 Aluer ka or pe yemen ijiir igen shin ka nan pe zan mape ga kpaa—kwagh ne ka kwagh u nana tsua a ishima i nan yô. Kpa cii man or nana tsua kwagh u nana er yô, doo u nana er msen nana ker iwasen i Yehova. Nahan kpa, aluer kanyi je se tsough ser se er kpa, ka hange hange u se wa mkaanem ma apostoli Paulu man ken ishima, ma kaa ér: “Hanmô wase nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan je.” (Mbaromanu 14:12) Er se vande nengen nahan, Yehova soo wener hanma or u civir un yô nana za hemen u lun a jighjigh u nan her ken hanma mlu u nan lu ker cii. Mbacivir un mbagen tagher a ameen man tôvacan hegen; mbagenev yô a va lu ken hemen. Se cii a kar se sha igbenda kposo kposo, nahan ma or nana de henen ér nana due iyol ishô ga. (Yohane 15:19, 20) Er se lu mbacivir Yehova shi se tsegh ayol a ase sha ci na yô, se fatyô u palegh ikyaa i i bende a hanma or shawon i i we mtsegh u tseghan iti i Yehova man u kenden a hementor na sha kpa ker ne ga.—Esekiel 38:23; Mateu 6:9, 10.
“De Oron Iyev i Ifer sha Ifer Ga”
10. Ka gbenda u dedoo u eren kwagh ú nyi nahan Yesu man mbaapostoli yange ve ver sha ci wase sha u nôngon a tôvacan man ahendana?
10 Kwagh u dedoo ugen u se fatyô u henen sha gbenda u Yesu man mbaapostoli yange ve er kwagh sha shighe u ve tagher a ican yô ka u mayange je keren ser se bula mba ve lu tôvon se a ican la ga. Ma ijiir i môm tsô ngi ken Bibilo i í tese ér Yesu shin mbadondon nav tim ma mzough u hendan kwagh a mba yange ve lu tôvon ve a ican la shin ve er ve ayôôso ga. Kpa apostoli Paulu gema wa Mbakristu kwagh ér ve “de oron iyev i ifer sha ifer ga.” “Ne mbadoon mo ishima, de oron nen iyev sha kwagh wen ga, kpa na nen iyugh i Aôndo ian, gadia i nger er: Ka Mo Me or iyev ye, ka Mo Me kimbi ye, kape Ter A kaa la.” Heela tseegh ga, “Kwaghbo a̱ de hembe u ga, kpa we gema hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo.”—Mbaromanu 12:17-21; Pasalmi 37:1-4; Anzaakaa 20:22.
11. Kanyi kwagh or u timen sha akaa a mbayiase ugen a er sha ieren i Mbakristu yange ve lu a mi sha Gomotii?
11 Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la yange ve ungwa kwaghwan ne. Or u timen sha akaa a mbayiase Cecil J. Cadoux pase ieren i Mbakristu yange ve lu a mi sha gomoti ken inyom i 30-70 S.W. la ken takerada na u i yer ér The Early Church and the World la. A nger wener: “Se zua a ikyav i môm i tesen ér Mbakristu mba ve lu hen shighe la ve hendan a tôvacan sha igyosough ga. Kpa kwagh u vesen u yange ve er yô, i lu u puun ieren i mbahemen tar ve la kpoghuloo a cie ashe shio shin ve yevese hen ijiir i tôvacan la kera. Kwagh u Mbakristu yange ve er sha shighe u a tôvon ve a ican la hemba mvende u yange ve venda u dondon tindi u gomoti u ve nenge ér a hendan a tindi u Kristu la ga.”
12. Er nan ve i hembe doon u wan ishima a tôvacan a u keren ser se or iyeve?
12 Mvende u vendan di a venda kwagh tseegh nahan ne doo je kpa? Aluer ior venda di a venda kwagh tseegh, ve nagher iyol ga nahan mba i hange ve u karen a ve kera keng keng la vea njighe ve a njighe ga zee? A lu kwagh u shami u or nôngon kwagh sha igyosough sha er nana kura iyol i nanaa? Sha mnenge u orumace yô, alaghga a lu shami u eren kwagh nahan. Kpa se mbacivir Yehova yô, se mba a vangertiôr ser u dondon hemen u Yehova sha akaa cii la ka kwagh u a hembe doon u se er je la. Se wa mkaanem ma Peteru ma ma lu heen ne ken asema a ase, ma kaa ér: “Aluer ne mba eren sha mi man né gema né ya ican kpa né wa ishima yô, ka kwagh u doon hen Aôndo je la.” (1 Peteru 2:20) Se na jighjigh ser Yehova fa hanma kwagh u a lu zan hemen cii shi una de ér akaa ne a za hemen nahan gbem sha won ga. Er nan ve se ne jighjigh ser una er nahana? Yehova lu kaa a ior nav mba i yem a ve uikyangen ken Babilon la ér: “U nan bende a ven yô, nan bende a hongorshe [Wam] je.” (Sekaria 2:8) Ka an je nana de ér i zer benden nan hongorshe ave gbemee? Yehova una va a myôhôryol sha shighe vough. Akperan a tan nga sha kwagh ne ga cii.—2 Mbatesalonika 1:5-8.
13. Er nan ve Yesu lu de ér mbaihyomov nav ve kôr un ve yem a naa?
13 Se fatyô u dondon ikyav i Yesu a ver se la sha kwagh ne. Shighe u mbaihyomov nav kôr un ken sule u Gesemane la, ú ngu wer yange lu a lu a tahav mbu nôngon kwagh ga ze. Sha kpôô yô, á kaa a mbahenen nav ér: “[Ne] hen [ner] nana, Me fatyô u sônon Terem man hegen je kpaa Una tindim a akum a mbatyomov mba Shaav, á hemba pue kar uhar, gaa? Tsô á er nan icighanruamabera una kure sha mi vough, u a kaa er, á er nahan keng, laa?” (Mateu 26:53, 54) Kwagh u yange hemba gban Yesu ishima yô lu u eren ishima i Yehova, aluer ka u una ya ican sha u eren nahan je kpaa. Yange na mkaanem ma kwaghôron u profeti u ken pasalmi u Davidi la jighjigh, mkaanem ma shon kaa ér: “Ú undu uma wam shin Sheol ga; man shi Ú de Wer, un u i doo U a na la a̱ nenge a ijiir i mtim ga.” (Pasalmi 16:10) Apostoli Paulu yange va ôr kwagh u Yesu anyom imôngo ken ijime kaa ér: “A taver ishima [sha kon u mtsaha], A kera wa kunya iko ga sha ci u iember i i ver Un sha ishi la, A za tema sha uwegh ku yanegh ku ikônough ki Aôndo ki torough.”—Mbaheberu 12:2.
Iember i í Lu sha u Tseghan Iti i Yehova La
14. Ka iember i nyi yange i wase Yesu u wan ishima a atsan a yange tagher a mi cii laa?
14 Ka iember i nyi yange i wase Yesu u wan ishima a atsan a hemban vihin cii a í taver kpishi u henen ér a er a ma or nahan laa? Sha kpôô yô, ken mbacivir Yehova cii, ka Yesu, Wan u Aôndo u ishima ishima la yange kwagh hemba gban Satan a na ye. Nahan mtil u Yesu tile sha mimi sha shighe u lu yan atsan la lu gbenda u hemban cii u kaan imo a Satan sha ilyaha i a ve a mi sha Yehova la. (Anzaakaa 27:11) Ú fatyô u nengen a iember man mkom u Yesu yange zua a mi shighe u i nder un shin ku la ken ishima you kpa? A shi nan kpa yange a saan un iyol shighe u mase kaven e̱r un er tom na u yange i na un u kenden a hementor u Yehova sha, shi tseghan iti Na sha shighe u lu orumace u vough la kpen kpen! U seer yô, mtem u Yesu a za “tema sha uwegh ku yanegh ku ikônough ki Aôndo ki torough” la tseegh kpa, sha mimi yô ka icivir i numben a mi ga, shi ka kwagh u a hembe nan un iember kpaa je la.—Pasalmi 110:1, 2; 1 Timoteu 6:15, 16.
15, 16. Ka bo tôvacan u nyi Mbashiada mba ken Sachsenhausen yange ve wa ishima a mi, man yange ve zua a agee a wan ishima a tôvacan ne hana?
15 Se mba se lu Mbakristu kpaa, u tseghan iti i Yehova sha mwe u wan ishima a ameen man tôvacan er Yesu á ver se ikyav nahan la ka kwagh u nan se iember kpishi. Ikyav i tesen sha kwagh ne yô ka kwagh u Mbashiada mba yange ve ya ican ken afo a mbakwarev a vihin tsung a i yer ér Sachsenhausen, mba yange ve war ku u gôgô zende u ior kpe sha gbenda kpishi sha mbee u Ityav mbi Tar cii Mbi sha Uhar la. Mbakwarev udubu udubu yange ve kpe ken zende ne, sha ci u ura nôô ve shi iyange ta ve kpishi, mbagen kpe sha ci u angev shin ijen, mbagen yô, adugwer a i yer ér SS la wua ve sha gbenda, vihi kpen kpen. Mbashiada cii lu yemen zende ne imôngo shi lu wasen ayol a ve je ve wa uuma vev ikyo ga, nahan ve 230 cii ve war, mô ve môm kpe ga.
16 Mbashiada mban yange ve zua a agee a wan ishima a imba bo tôvacan u vihin tsung ne hana? Yange mba za nyer a nyôr doo doo nahan maa ve nger kwagh u tesen iember ve shi wuese Yehova kpaa, itinekwagh i ngeren shon ér, “iceghzwa i mbashiada mba Yehova 230 mba ken ityar ataratar ve er ikyua ikyua a ikyô i Schwerin ken gar u Mecklenburg la.” Ve kaa ker ér: “Shighe u bo tôvacan ne kure ve, ior mba í war ve la ka inja er ka ken usu i dugh ve nahan, ihuma i usu tsô kpaa, bende a ve ga. (Nenge Daniel 3:27.) Kpa kwagh u a gem a lu yô, mba a agee man tahav mbu mbu dugh hen Yehova man mba keghen a ishimatseen ér Tor ve a tese ve gbenda u vea za hemen a tom u Aôndo yô.” *
17. Ka akaren kposo kposo a nyi ior mba Aôndo ve tagher a mi nyiana?
17 Se kpa a fatyô u karen jighjigh wase er anmgbianev mbajighjigh mba 230 la nahan, kpa se mba a ‘hendan i ar ken ku ga.’ (Mbaheberu 12:4) Kpa akaren aa fatyô u van sha igbenda kposo kposo. Alaghga a lu tarnahan u mba ve lu klase môm a we shin alaghga mbakov wou vea lu tuur we ken ijime ér we u nyôr iyol ken ijimba i eren kua akaa a bo agenegh. Heela tseegh ga, alaghga ú kange ishima wer ú ta awambe ga shin ú er kwase gayô ú vôso nom ken Ter tseegh, shin ú ngu hen ya u mpav a lu sha kwagh u kwaghaôndo, kpa ú kange ishima wer ú yese mbayev ken mimi, ashighe kpishi akaa a ngan nahan nga a va a mbamzeyol man atsan a vesen.—Aerenakaa 15:29; 1 Mbakorinte 7:39; Mbaefese 6:4; 1 Peteru 3:1, 2.
18. Ka mkaanem ma taver se ishima ma nyi se lu a mi ma ma a wase se se wa ishima a bo tôvacan u hemban vihin je kpaa?
18 Aluer ka nyi nyi ikyaren je ia va sha avese kpa, se fa ser se mba yan ican sha ci u se ver Yehova man Tartor na hiihii, man m-er u se lu eren nahan ne ka se kwagh u icivirigh man kwagh u iemberegh kpen kpen. Se̱ zua a ishimataver ken mkaanem ma Peteru ma taver se ishima man, ma kaa ér: “Aluer a hee ne sha ci u iti i Kristu yô, á kpe ne iyol je sha ci u Jijingi u iengem man u Aôndo A tem sha a ven yô.” (1 Peteru 4:14) Jijingi u Yehova na se agee, nahan se mba a tahav mbu wan ishima a atsan a hemban vihin je kpaa, kwagh ne gema va un a icivir man iwuese.—2 Mbakorinte 4:7; Mbaefese 3:16; Mbafilipi 4:13.
[Footnotes]
^ Kwagh u yange er ken kwavanyom u 1960 la lu di mhii u bo tôvacan u vihin tsung u yange tser Mbashiada mba ken tar u Malawi je war kuman upuembaanyomov utar yô. Aluer ú soo u ôron kwagh u yange er ve ne vighe vighe yô, za ken takerada u i yer ér 1999 Yearbook of Jehovah’s Witnesses (zwa Buter), peeji 171-212.
^ Nenge ngeren u a kaa ér “Atejir u Tamen Kende a Mcivir u Mimi ken ‘Tar u Ararat’ ” la, ken Iyoukura (zwa Buter) Aipor 1, 2003, peeji 11-14.
^ Aluer ú soo u ôron iceghzwa ve ne cica cii yô, nenge ken takerada u 1974 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, (zwa Buter) peeji 208-209. Í nger mkaanem ma orgen u yange war zende ne á er la ken Iyoukura (zwa Buter) i Janawari 1, 1998, Peeji 25-29.
Ú Fatyô U Pasen Kpa?
• Mbakristu mba ve nenge atsan man tôvacan nena?
• Kanyi se fatyô u henen sha akaa a Yesu man mbatomov mbajighjigh mbagenev yange ve er sha ashighe a ve tagher a ican laa?
• Er nan ve i doo u se or iyev zum u i lu tôvon se a ican ga?
• Ka iember i nyi yange i taver Yesu ken atsan a na, man kwagh ne tese se nyi?
[Study Questions]
[Box/Pictures on page 25]
Akaa a Yange Ve Er sha Shighe u Tôvacan Yô
• Cii man shoja i Herode nyôr ken Betelehem za wua anikyundanev mba nomsoov, hii sha mba ve lu anyom ahar kua mba ve yen nahan kpaa yô, ortyom wa Yosev man Maria kwagh nahan ve tôô wanikyundan Yesu ve yevese ve yem ken Igipiti.—Mateu 2:13-16.
• Shighe u Yesu lu eren tom na la, ashighe kpishi mbaihyomov nav soo ér vea wua un sha ci u shiada na i lu eren a ashe a cian shio la. Kpa hanma shighe u vea soo u kôron un je Yesu á osough á yem a nagh kera.—Mateu 21:45, 46; Luka 4:28-30; Yohane 8:57-59.
• Zum u mbautyaav man udugwer va u va kôron Yesu ken sule u Gesemane yô, á kaa a ve kwa har a mciem shio wener: “Mo ne.” Shi á yàngè mbadondon nav ér ve de nôngon kwagh sha ci na ga, nahan á de ior mba toron asema mban kôr un yem a na.—Yohane 18:3-12.
• Yange i kôr Peteru man mbagenev ken Yerusalem, i gbidye ve, i ta ve icin ér ve̱ de kera er kwagh u Yesu ga. Kpa, er i pase ve i tuhwa yô, ve ‘due kera. Hanma iyange kpaa ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.’—Aerenakaa 5:40-42.
• Shighe u Saulu, un u yange va hingir apostoli Paulu la ungwa awashima u Mbayuda mba ken Damaseku, er ve zough zwa ér vea wua un yô, anmgbianev tôô un wa shin ikyese, shiligh a na sha kpekpegar ken won, nahan á war.—Aerenakaa 9:22-25.
• Anyom nga va karen sha shighe ugen yô, Paulu kaa ér una za a ijir hen Shisar shin er Gomna Fesetu man Tor Agripa yange ve zua un a “ma kwagh u kuman ku shin ikangenev tsô kpaa ga” nahan.—Aerenakaa 25:10-12, 24-27; 26:30-32.
[Pictures on pages 26, 27]
Er Mbashiada mba jighjigh udubu udubu mba ken tar u Malawi yange ve yevese bo tôvacan u vihin tsung nahan kpa, ve za hemen u eren tom u Tartor saan saan.
[Pictures on page 27]
Iember i mbajighjigh mban lu a mi sha u tseghan iti i Yehova la yange i taver ve ken gôgô zende u ior kpe sha gbenda kpishi sha shighe u Nazi la man ken afo a mbakwarev kpaa
[Credit Line]
Zende u ior kpe sha gbenda kpishi la: KZ-Gedenkstätte Dachau, courtesy of the USHMM Photo Archives
[Pictures on page 28]
Akaa a karen jighjigh wase man mbamzeyol vea fatyô u van sha igbenda kposo kposo