Kasev Mba Yange Ve Na Saan Yehova Iyol La
Kasev Mba Yange Ve Na Saan Yehova Iyol La
“Yô, TER A̱ er a we dedoo sha aeren a ou la, ma u zough a injar i kuman gbing gbing hen TER.”—RUTU 2:12.
1, 2. Se zua a mtsera sha u timen sha akav a kasev mba yange ve na saan Yehova iyol la nena?
MCIE u cian Aôndo yange mgbegha kasev uhar ve wa imo i Farao ikyo ga. Jighjigh u nan u idyakwase ugen yange mgbegha un ver uma na sha zongo sha er una yima Mbaiserael uhar mba ve lu mbamkerev yô. Kwase ugen yange er kwagh sha kwaghfan sha shighe u zayol lu inya yô, shi a hide a iyol ijime kpaa, ieren na ne na yô a war uuma mbaiorov kpishi shi a yàngè Davidi, un u Yehova shighe un mkurem la u lun a ibo i awambe iyol. Kwasecôghol ugen ú lu a wan yô, na Yehova Aôndo jighjigh shi tese erdoo, nahan kwagh ne mgbegha un á tôô kwaghyan na u masetyô á na profeti u Aôndo. Akav a tesen ne, ka akav kpuaa tsô ken akav kpishi aa ken Ruamabera aa kasev mba yange ve na saan Yehova iyol yô.
2 Akaa a Yehova er a kasev mban man averen a yange na ve la tese ér aluer sea lu nomso shin sea lu kasev kpa ka kwagh u kwagh a gbe Yehova shami la ga, kwagh hemba gban un a aeren ase a jighjigh aa a hembe doon un ishima cii la. Ken tar u ainge ú kwagh a gbe ú sha akaa a iyolough i hembe hanma kwagh cii ne, ka ican kpishi u or hemban wan mlu u nan u ken jijingi la ikyo. Kpa ú fatyô u wan mlu wou u ken jijingi la ikyo er kasev mba cian Aôndo umiliôn imôngo mba ve lu vegher u vesen u ior mba Aôndo nyian ne kpa ve lu eren nahan. Kasev Mbakristu mban mba dondon jighjigh u nan man kwaghfan man erdoo kua aeren agen a dedoo a kasev mba cian Aôndo mba i ter kwagh ve ken Bibilo la. Kpa, ka kasev tseegh ga, nomso Mbakristu kpaa, doo u vea dondo aeren a kasev mba sha ayange a tsuaa mba ve lu ikyav i dedoo ne. Sha er se dondo ikyav ve la sha gbenda u vesen yô, de se time nen vighe vighe sha akaa a i nger ken Bibilo aa a er kwagh u kasev mba i ter ve sha mhii u ngeren ne ne.—Mbaromanu 15:4; Yakobu 4:8.
Kasev Mba Yange Ve Wa Imo i Farao Ikyo Ga La
3, 4. (a) Er nan ve Shifera man Pua yange ve hemba Farao ato zum a kaa a ve ér shighe u ve lu kôron mar yô ve wua hanma wanikyundan u nomso u Iserael cii laa? (b) Yehova yange er a kasev mba kôron mar mba uhar mban doo doo sha ci u ishimataver ve man mcieaôndo ve nena?
3 Shighe u Ityav mbi Tar cii Mbi sha Uhar bee kera la, í kôr ior mba yange ve wua ior kpishi yô í ôr ve ijir ken gar u Nuremberg ken tar u Jamani, ve kpishi mba í kôr ve ne ve palegh iyol ve kaa ér, ve wua ior lu sha ci u í na ve zwa ér ve er nahan. Tôô ase ior mban kar sha Shifera man Pua, kasev Mbaiserael uhar mba kôron mar, mba ve lu ken tar u Igipiti u ngise sha shighe u Farao ugen u wan tswam u i ter iti na ga tema tor yô. Er Mbaheberu lu maren seer iyenge kpishi yô, cier Farao iyol nahan á na zwa ér kasev mbauhar mba kôron mar mbara vea kôron mar yô ve ver ishima ve wua hanma wanikyundan u nomso u Heberu cii. Kasev mban yange ve er nena sha tindi u ifer u tor wa ve nee? ‘Ve er er tor u Igipiti wa ve kwagh la ga, ve de ônov mba nomso ve lu uma.’ Er nan ve mciem ma cian or la yange ma hemba kasev mban agee ga? Lu sha ci u ve lu kasev mba “cian Aôndo.”—Ekesodu 1:15, 17; Genese 9:6.
4 Sha mimi yô, kasev mba kôron mar mban suur sha Yehova, shi un kpaa lu “perutya” ve, nahan á kura ve sha iyugh i Farao. (2 Samuel 22:31; Ekesodu 1:18-20) Kpa iveren i Yehova kighir heela tseegh ga. A na Shifera man Pua injar sha kwagh ne sha u nan ve ônov. Shi á na kasev mban civir kpaa sha mne u á ne í nger ati ve ken Mkaanem nam sha ci u ior ve ôron kwagh ve sha ikyov ikyov ne, kpa gema Farao shon u yange er kwagh nahan ne yô iti na saa gbidigh gbidigh.—Ekesodu 1:21; 1 Samuel 2:30b; Anzaakaa 10:7.
5. Nyian kpaa kasev Mbakristu kpishi mba eren kwagh vough er Shifera man Pua nahan nena, man Yehova una na ve injar nena?
5 Kasev mba lun er Shifera man Pua nahan mba sha ayange ne je kpa? Een, mba yum! Hanma inyom yô, amba ukase ne udubu udubu mba ve pase loho u Bibilo u waren uuma mbaiorov la ken ityar i “tindi u tor” a yàngè tom u pasen kwagh yô, mba eren kwagh ne a mciem shio, je ve wa ikyo ér alaghga a kôr ve a wuhe shin a wua ve ga. (Mbaheberu 11:23; Aerenakaa 5:28, 29) Mdoo u Aôndo a doo kasev mba lun a ishimataver mban ishima shi mbawanndor a ve kpa ve doo ve ishima la na yô, ve de ér ma kwagh a yàngè ve u pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo la ga. Sha nahan yô, kasev Mbakristu kpishi tagher vanger a ahendan man tôvacan. (Marku 12:30, 31; 13:9-13) Yehova ver ikyav sha aeren a kasev mba lun a inja i dedoo shi lun a ishimataver mban er yange ver ikyav sha aeren a Shifera man Pua nahan, shi una tese ve dooshima na sha u ngeren ati a ve ken “ruamabera u uma” la aluer ve za hemen a jighjigh ve u nan her zan zan mkur yô.—Mbafilipi 4:3; Mateu 24:13.
Kwase Ugen u Vande Lun Idyakwase Na Saan Yehova Iyol
6, 7. (a) Lu nyi akaa nahan Rahabi fa sha kwagh u Yehova man ior nav, man mfe ne bende a na nena? (b) I na Rahabi icivir ken Mkaanem ma Aôndo nena?
6 Ken inyom i 1473 C.S.W. la, idyakwase ugen lu í yilan un ér Rahabi, lu ken Yeriko, gar u Mbakanaan. A̱ shi nan kpa, Rahabi lu kwase u lu a mfe sha akaa kpishi yô. Zum u Mbaiserael ior ihiar mba ve lu mbamkerev va yer hen ya na yô, a pase ve Mdugh u Iserael due ken Igipiti sha ivande la vindi vindi shin er kwagh ne er anyom kar kuma 40 nahan! Shi yange fa kwagh u ityav mbi Iserael sember hemban ator a Mbaamor, Shihon kua Ogo la kpa vindi vindi. Ver ase ishima nenge er mfe u yange lu a mi ne bende a na yô. A kaa a mbamkerev mbara ér: “M fa TER na ne tar ne, . . . gadia TER, Aôndo wen, ka Aôndo u Sha man u shin tar kpaa.” (Yosua 2:1, 9-11) Sha kpôô yô, kwagh u Rahabi hen sha kwagh u Yehova man akaa a yange er sha ci u Iserael la kôr un ken ishima, nahan á na un jighjigh.—Mbaromanu 10:10.
7 Jighjigh u nan u Rahabi la mgbegha un, nahan a gba teman a tema ga. A nyôr a mbamkerev mba Iserael mbara hen ya na “bem bem,” shi zum u Iserael va ta num sha gar u Yeriko la kpaa á er akaa a waren uma na, aa i kaa a na ér a er la cii. (Mbaheberu 11:31; Yosua 2:18-21) Sha kpôô yô, aeren a Rahabi a sha jighjigh la va Yehova a msaanyol, nahan á na orhenen Yakobu u lu Orkristu la mkaanem ér a̱ nger iti i Rahabi ijiir i môm a iti i Aberaham, ikyar u Aôndo, a̱ lu ikyav i Mbakristu vea dondo yô. Yakobu nger ér: “Rahabi, agbagakwase la kpaa, kape i na un ishô sha aeren je la gadia a nyôr a mbatyomov man a due a ve sha gbenda ugen kposo.”—Yakobu 2:25.
8. Yehova ver Rahabi doo doo sha ci u jighjigh na man ishima na i ungwan kwagh la nena?
8 Yehova er a Rahabi doo doo sha igbenda imôngo. Hiihii yô, á er ivande á war Rahabi man hanma or u yange nan yer hen ya na cii—lu “ior mba ter na, kua [hanma or] na cii.” Shi á de ér ve mban cii ve “tema ken Iserael,” shi í lu eren kwagh a ve er ka marnya nahan. (Yosua 2:13; 6:22-25; Levitiku 19:33, 34) Kpa ka akaa a Yehova er a na cii la ga. Yehova shi na Rahabi icivir kpishi sha u nan un ian i hingir ngôtamen u Yesu Kristu. Kwagh ne lu erdoo u hemban cii je i er a kwase u Kanaan u ngise civir akombo ne ye! *—Pasalmi 130:3, 4.
9. Ieren i Yehova a Rahabi man kasev Mbakristu mbagenev mba sha derianyom u hiihii la ia taver kasev mbagen asema nyian nena?
9 Hii sha derianyom u hiihii la je zan zan nyian, kasev Mbakristu mbagenev er kwagh ier i Rahabi la, ve undu igbenda ve i jimbagh ve gema mba civir Aôndo. (1 Mbakorinte 6:9-11) Sha mimi yô, ve mbagen kpishi ve vese hen ajiir a a lu kwagh môm a Kanaan u ngise, ape idya i eren yange i ngee kpishi shi i nengen i ér ka kwaghbo ga la. Kpa, jighjigh ve u nan ua har sha mfe u vough u ken Ruamabera la mgbegha ve nahan ve gema aeren a ve. (Mbaromanu 10:17) Nahan, se fatyô u ôron kwagh u amba a ukase ne ser ‘kunya kôr Aôndo u i̱ yila Un er Aôndo ve ga.’ (Mbaheberu 11:16) Nenge imba icivir i i ne ve ne sha wono!
Í Ver Un Doo Doo sha ci u Kwaghfan Na La
10, 11. Kanyi yange i za hemen hen atô u Nabal man Davidi ve Abigail mough sha er kwagh sha mini?
10 Kasev mba jighjigh kpishi sha ayange a ngise la lu a kwaghfan tsung, sha nahan yô ve lu kasev mba injaa sha ishigh ki ior mba Yehova. Môm ken amba a ukase la yô lu Abigail, kwase u Nabal, Oriserael u lu orya u lun a kwagh ave kpishi yô. Kwaghfan u Abigail la war uuma mbaiorov kpishi shi yàngè Davidi, un shon u yange gba u una lu tor u Iserael ken hemen la u lun a ibo i awambe. Se fatyô u ôron kwagh u Abigail ken 1 Samuel ityough 25.
11 Ngeren la kaa ér, Davidi vea ior nav yange ve haa afo ikyua a ilev mbi Nabal, nahan ve er erdoo a Nabal, u lu anter ve ken Iserael la, ve lu nengen sha ilev nav tugh man atetan kpaa. Kwaghyan u Davidi va ngur been yô, á tindi agumaior pue hen Nabal ér á na ve kwaghyan. Nabal zua a ian hegen i una tese iwuese na hen Davidi shi una na un u Yehova a shigh un mkurem la icivir. Kpa Nabal er nahan ga. Ishima gema vihi un a vihi, tsô á laha Davidi shi á zenda agumaior la yem ave ave. Davidi ongo nahan yô, á kohol nomsombaiorov kuma 400, ve kange usanker vev ken iwenge kua awange a ve, ve mough ve gba yemen vea za or iyev. Abigail ongo er nom na a er kwagh caveraa nahan yô, á mough fese á er kwagh sha kwaghfan, á tindi kwaghyan kpishi hen Davidi sha u ishima i gba un shimi yô. Un iyol na kpaa mough za nenge a Davidi.—Ivur 2-20.
12, 13. (a) Abigail yange tese kwaghfan shi tese jighjigh hen Yehova man un u á shigh un mkurem la nena? (b) Kanyi Abigail yange er shighe u hide ken ya na laa, man akaa yange va za a na nena?
12 Abigail za kohol Davidi yô, á zamber a na ér á zungwe ve, nahan kwagh ne tese ér yange lu a icivir kpishi sha un u Yehova a shigh un mkurem la. Á kaa ér: “TER Una maa terem ya u taver dông kpee je; gadia terem ngu nôngon ityav mbi TER,” shi á ôr wener Yehova una ver Davidi tor sha Iserael. (Ivur 28-30) Abigail er kwagh ne nahan yô shi á kaa a Davidi a mciem shio ér, ngu keren iyevoron nahan aluer á wa ikyo ga yô una lu a ikye i awambe. (Ivur 26 man 31) Iyol i hiden a mi ijime i Abigail lu a mi man ieren na i sha icivir kua kwaghfan na la wase Davidi gba ishima shimi. Davidi kaa wener: “I̱ wuese TER Aôndo u Iserael, u A tindi u nyian er ú va keghem gbenda ne! I̱ wuese kwaghfan wou shi i̱ wuese we iyol you kpaa; we u u yangem ike i awambe nyian” ne.—Ivur 32 man 33.
13 Abigail za hidi yô, á gba keren gbenda sha kwaghfan u una ôr nom na akaa a un za ne Davidi la. Nahan kpa, za zough a nom na ér una ôr un kwagh ne yô, or ti ma msôrom lu “hunden tsung.” Nahan a kegh zan zan ka va samben un ashe yô á ôr un. Nabal er nena? Ongo nahan yô maa á hume á hingir er á kpe alegh nahan. Ayange nga kar pue yô, Aôndo tsaha un nahan á kpe. Davidi ongo er Nabal a kpe nahan yô, a va kaa a Abigail ér una vôso un, sha ci u á doo un sha mimi shi lu a icivir sha na kpaa. Abigail lumun u vôson Davidi.—Ivur 34-42.
Ú Fatyô u Lun Er Abigail Nahan Kpa?
14. Ka aeren a Abigail a nyi nahan i lu se ape lun a mi sha gbenda u vesene?
14 Wea lu nomsoor shin wea lu kwase kpaa, ú nenge a aeren ken Abigail a ú fatyô u lun a mi sha gbenda u vesen kpa? Alaghga sar ú ú hemban eren kwagh sha kwaghfan shighe u ú tagher a mbamzeyol yô. Shin alaghga ú soo wer ma ú fe u lamen kundu kundu shi lamen sha inja a ior mba ve lu a we zum u asema a vihi ve sha ma kwagh yô. Aluer ka nahan yô, er nan ú er msen hen Yehova sha kwagh ne ga? Á tôndo zwa wener una na se kwaghfan man mkav kua ieren i eren kwagh sha inja aluer se za hemen u ‘sônon un akaa ne sha jighjigh u nan’ yô.—Yakobu 1:5, 6; Anzaakaa 2:1-6, 10, 11.
15. Ka ken mbamlu mba nyi nahan i hembe doon u kasev Mbakristu vea tese aeren a Abigail yange lu a mi laa?
15 Aeren angan nahan hemba ngan hange hange sha ci u kwase u nan lu a nom u a ne jighjigh ga, u̱ kwagh a fe gban un sha atindiakaa a Bibilo ga shin a we á ikyo kpaa ga yô. Alaghga nan me msôrom kpishi. Ishimaveren ngi ér alaghga amba la aa gema igbenda ve. Mbagenev kpishi vande eren nahan—ashighe kpishi ka ve gema sha ci u ishima i legh legh i kasev vev man icivir i ve ne ve kpishi la kua mlu ve u wang la kpaa.—1 Peteru 3:1, 2, 4.
16. Aluer ka nyi mlu je anmgbian u kwase u ken Kristu nan lu ker hen ya u nan je kpa, nana tese ér ikyaryan i nan a Yehova hemba nan hanma kwagh ugen nena?
16 Aluer ka nyi mbamzeyol je ú lu wan ishima a mi hen ya kpaa, umbur wer Yehova kegh iyol u wasen we sha hanma shighe cii. (1 Peteru 3:12) Nahan nôngo hemba taver ken jijingi cii. Er msen Aôndo a na ú kwaghfan man ishima i bem. Een, hemba kporom ikyua a Yehova sha u ôron Bibilo sha hanma shighe shi eren msen shi gbidyen kwar sha kwagh u ú ôr la shi kohol imôngo a Mbakristu mbagenev. Ieren i nom u Abigail lu a mi i kwagh gban un sha akaa a ken jijingi ga la i bende a dooshima u Abigail lu a mi sha Aôndo man ieren na a wanakiriki na, u Aôndo shighe un mkurem la ga. Yange er kwagh sha atindi a perapera. Aluer ka hen ya u nom a lu or u civir Aôndo u lun a ikyav i dedoo je kpa, kwase Kristu nana fa ér nana za hemen u maan mlu u nan u ken jijingi la iyol i nan shi nana nyôôso un kpaa. Sha mimi yô, nom u nan ngu a tom u Ruamabera a tese ér nana eren sha u wan nan ikyo sha akaa a ken jijingi man sha akaa a yolough yô, kpa kohol cii yô, gba kpee u nana er tom iyol i nan sha er nana zua a ‘myom u nan a mciem man ikyarikyase iyol’ yô.—Mbafilipi 2:12; 1 Timoteu 5:8.
A Ngohol “Injar i Profeti”
17, 18. (a) Kanyi kwagh nahan kwasecôghol u ken gar u Sarefati la yange tagher a mi i karen jighjigh naa? (b) Eliya sôn kwasecôghol ne kwaghyan nahan á er nena, man Yehova na un injar sha kwagh ne nena?
17 Gbenda u Yehova yange er kwagh a kwasecôghol u lu icankwase sha ayange a profeti Eliya la tese ér we mba ve suen mcivir u mimi sha u nan ayol a ve man akaa a ve la ikyo kpen kpen je. Sha ayange a Eliya la, icegh za shighe naleghaa, nahan ior kpishi lu kpen ijen; ijen ne bende a kwasecôghol ugen ken gar u Sarefati kua wan na u nomso kpaa. Sha shighe u ve shi a kwaghyan u masetyô u vea mase yan la maa orvannya ugen za va ve inya—lu profeti Eliya. Á sôn un kwagh lanshima kpen kpen. Shin er fa wener kwagh tser kwase ne nahan kpa, á kaa a na ér á tôô anmkure man anmwe u a mase shin a mi la á er un “anakpekpa.” Shi á kaa a na wener: “Gadia TER, Aôndo u Iserael, ngu kaan nahan er: Ityegh ki mweegh kin kia bee ga, tumugh ku mkure kpaa kua yina ga, zan zan iyange i TER Una kar nôôn ura shin tar.”—1 Utor 17:8-14.
18 Luun er ka we yange a sôn ú kwagh sha imba gbenda u lanen ishima ngun nahan ma ú er nena? A shi nan kpa, kwasecôghol u ken gar u Sarefati ne kav er Eliya a lu profeti u Yehova yô, nahan a “er sha imo i Eliya.” Yehova er a kwase ne nena sha erdoo na nee? Á er ivande nahan á na kwase ne kwaghyan kua wan na man Eliya sha shighe u icegh za ne cii. (1 Utor 17:15, 16) Een, Yehova na kwasecôghol u ken Sarefati ne “injar i profeti” shin er lu kwase ken Iserael ga nahan kpaa. (Mateu 10:41) Wan u Aôndo kpaa na kwasecôghol ne icivir zum u á ôr ior mba hen gar na Nasareti, mba ve lu a jighjigh u nan ga la kwagh u kwase ne ér ngu ikyav i dedoo la.—Luka 4:24-26
19. Ka sha nyi igbenda nahan kasev Mbakristu kpishi ve lu dondon ieren i kwasecôghol u ken Sarefati la nyiana, man kwagh ve ngu Yehova ken ishima nena?
19 Nyian ne, kasev Mbakristu kpishi mba a imba ieren i kwasecôghol u ken Sarefati ne. Ikyav i tesen yô, hanma sati anmgbianev mbakasev mba tangen iyol ga mba ken Kristu kpishi, mba ve lu ican ican shi ve lu a icombor i nengen sha mi kpaa yô, ka ve ngohol mbakuran mba ningir sha man kasev vev doo doo. Mbagenev ken ve mba ye kwaghyan u ve lu a mi imôngo a anmgbianev mba eren tom u pasen kwagh hanma shighe hen haregh ve, shi ka ve wase mbagenev mba ican i ker ve shin ve ne ayol a ve shin akaa a ve lu a mi sha u suen tom u Tartor la. (Luka 21:4) Yehova ngu nengen a iniav vev mbin kpa? Ngu nengen je ka u henen a hen ga! ‘Aôndo ban a perapera ga. Tom ve ua hungur Un ga, shin dooshima u ve tese sha ci u iti Na kpaa ga er ve lu eren uicighanmbaiorov tom shi ve lu eren her la nahan.’—Mbaheberu 6:10.
20. Kanyi se nenge sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?
20 Ken derianyom u hiihii la, kasev mba cian Aôndo kpishi lu a ian icivirigh i eren Yesu man mbaapostoli nav tom. Ken kwaghngeren u a dondo ne se nenge er kasev mban yange ve na saan Yehova iyol yô, shi se nenge sha ikyav i kasev mba sha ayange ne mba ve lu civir Yehova a ishima ve i môm, kua ken mbamlu mba taver tsung kpaa yô.
[Footnote]
^ Ngeren u Mateu u a tese tsombor u Yesu la ter kasev unyiin sha ati—ka Tamar man Rahabi man Rutu kua Maria. Ve mban cii Mkaanem ma Aôndo ôr kwagh ve sha icivir kpen kpen.—Mateu 1:3, 5, 16.
Sha u Saven a Sav
• Kasev mba i nger ati ve shin heen ne yange ve na saan Yehova iyol nena?
• Shifera man Pua
• Rahabi
• Abigail
• Kwasecôghol u ken Sarefati
• U gbidyen kwar sha akav a kasev mban yange ve ver la una wase se asange asange nena? Tese ikyav.
[Study Questions]
[Pictures on page 21]
Kasev mba jighjigh kpishi civir Aôndo shin er “tindi u Tor” a yange ve u eren nahan kpaa
[Picture on page 22]
Er nan ve Rahabi a lu se ikyav i dedoo i or u nan lu a jighjigh u nana?
[Picture on page 22]
Ka aeren a Abigail a nyi nahan ú soo wer ú lu a mini?
[Picture on page 24]
Kasev Mbakristu kpishi nyian mba a ieren i kwasecôghol u ken Sarefati la