“I̱ Saan We Iyol Ken Yehova”

“I̱ saan we iyol ken TER, man Una na u asaren a ken ishima you ye.”—PASALMI 37:4.

1, 2. Ka an nan lu Imbor i msaanyol u mimi, man Tor Davidi tese kwagh ne nena?

 “SAAN mba ve lu mbaibanave ken jijingi la iyol, . . . saan mba ve zungu mhôônom la iyol, . . . saan mba ve ker num la iyol.” Er í nger ken Ivangeli i Mateu la nahan, mkaanem man kua mkaanem magenev ataratar ma tesen or u i saan nan iyol yô, lu mkaanem ma Yesu hii kwaghôron u Ityesen na i Sha Uwo i i ze gwa yum la a mi yô. (Mateu 5:3-11) Mkaanem ma Yesu mara taver se ishima ér se fatyô u zuan a msaanyol.

² Davidi, Tor u Iserael u sha ayange a tsuaa la tese ken Pasalmi ugen ér ka Yehova a lu Imbor i msaanyol u mimi ye. Davidi kaa ér: “I̱ saan we iyol ken TER, man Una na u asaren a ken ishima you ye.” (Pasalmi 37:4) Kpa kanyi ia na ve u̱ fan Yehova kua aeren a na a ngeen kpishi la a lu se kwagh u ‘saan iyoloo’? U̱ henen sha akaa a á er shi una va er ken hemen sha u kuren awashima na la una na ú ishimaveren i va zuan a “asaren a ken ishima you” nena? Se zua a mbamlumun sha mbampin mban sha u kpen iyol zulee timen ken Pasalmi 37, ivur 1 zan zan 11.

‘De Tem Kwagh Ve Ga’

3, 4. Er i nger ken Pasalmi 37:1 nahan, ka kwaghwan u nyi Davidi a we se, man er nan i lu a inja u dondon kwaghwan la nyiana?

³ Se mba ken “ashighe a ican,” man aferakaa dumbur hanma ijiir cii. Se mba nengen m-iv u kwaghôron u apostoli Paulu ôr ér: “Udangmbaiorov man mbatsughunior vea yem hemen hemen vea hemba vihin a vihi kwagh. Mba tsughun ior man ve di kpaa mba gem mba tsughun ve” la. (2 Timoteu 3:1, 13) Nenge ase er mlu u i lu inja er mbaaferev mba zan ikyura la una fatyô u benden a vese je a shi ga yô! Akaa la cii aa fatyô u danen se, nan sha er se kera lu a mnenge wase u ken jijingi la vough ga yô. Ver ase ishima er mkaanem ma hiin Pasalmi 37 la ma te se icin sha kwaghbo u una fatyô u tseren se la yô, ma kaa ér: “Ishima i̱ de vihin we sha ci u mbaerenakaabo ga, man shi de tem kwagh u mbaerenafer la kpaa ga.”

⁴ Hanma sev yô, abaver a i ne tar sha won cii la nga a shi pasen se er aferakaa a dumbur yô. Mbakpengav mba eren afer ka ve nyie ior, kpa kwagh a er ve ga. Mbaaferev mba ve nzughul a ior mba tahav mbu yen ve iyol yô. Mbawuanior je kpa ka ve yem iyolshô, ityou tsô kpa ki nande ve ga. Amba aferakaa a eren yemen iyol ishô angan nahan aa na or ishimavihin shi aa yàngè or bem kpaa. Alaghga mlu u i lu inja er mbaaferev mba zan ikyura la una na ishima ia vihi se ker. Kpa aluer ishima vihi se ker tsô maa kwagh a kaha kposo? U̱ ishima vihin se sha ci u mbaaferev  mba zan ikyura la tseegh tsô una bunde kwaghbo u a lu van sha a ve la he? Una va kpee a bunde ga! Man ityôkyaa jim kpa ngi i ‘ishima vihin’ se ker ga. Sha ci u nyi?

5. Er nan ve í tee mbaaferev í kar sha ahu a ndoro?

⁵ Orpasalmi na mlumun kaa ér: “Gadia ka ve uma kera fese er toho nahan, ve use er ahu a ndor yô.” (Pasalmi 37:2) Alaghga ahu a ndor aa lu sha ashe gese gese, kpa ica ka a gbaan ga yô á use á kpe kera. Kape mbaaferev kpa kwagh ve a lu vough je ne. Mzehemen ve la una tsa gbem ga. Zum u ve kpe kera yô, akaa a ve zough a mi sha ifer la cii nga a kera lu ve a iwasen ga. Hen shighe la ku kure hanma kwagh cii. Paulu kaa ér: “Injar i isholibo i kimbin yô, ka ku.” (Mbaromanu 6:23) Ken masejime yô, mbaaferev man mba ve lu perapera ga cii vea zua a “injar” ve maa kwagh a kure. Nenge imba uma u gbilinigh ne sha wono!—Pasalmi 37:35, 36; 49:16, 17.

6. Ka ityesen i nyi se zough a mi ken Pasalmi 37:1, 2 la?

⁶ Nahan doo u se de ser akaa a mbaaferev ve ombo kpa i lu akaa a tsan ga la a̱ na se gbeev mbu nôngonoo? Kwagh u i tese ken ivur i hiihii man i sha uhar i Pasalmi 37 la jim yô ka un ne: Mayange de deen wer mzehemen u mbaaferev la a na ú ú undu gbenda u ú tsough u civir Yehova la ga. Kpa, har ishima you cii sha averen man mbaawashima ou mba ken jijingi la.—Anzaakaa 23:17.

‘Suur sha TER, Eren Akaa A Dedoo’

7. Er nan ve i doo u se suur sha Yehova?

⁷ Orpasalmi wa se kwagh nahan ér, “Suur sha TER, eren akaadedoo.” (Pasalmi 37:3a) Zum u se tagher ishigh a ishimanyian shin ishima i lu tan se akperan yô, hemba kan a inja u se hemba taver a taver vangertiôr u se lu a mi ken Yehova la cii. Gadia ka Un man á ne se mkor u ken jijingi vindi vindi ye. Mose ngise nger kwagh kaa ér: “Or u nan tem ken ijiir i yeren i Uhembansha yô, nana tsa ken mure u Uhembanagee cii.” (Pasalmi 91:1) Zum u ishima i ze se iyol sha ci u mper u peren atindi u a lu seer a seer ken tar u ainge ne yô, doo u se hemba suur sha Yehova cii. Aluer se ndivir nguhar man ma huror wase na se iwasen yô, a doo se kpen kpen. Kape shighe u se lu nôngon ser ma se til sha jighjigh, ve Yehova a lu nan se iwasen ne kpa ka i doo se je la.—Yesaia 50:10.

8. U uven ityou ken tom u Mbakristu u pasen kwagh la una wase se u kera lun a ishimanyian sha mzehemen u mbaaferev ga nena?

⁸ Kwagh môm u una wase se se kera lu a ishimanyian sha mzehemen u mbaaferev la ga yô, ka u uven ityough ken tom u keren mbaasemaamimi shi wasen ve sha er vea zua a mfe u vough u awashima u Yehova yô. Er aferakaa a lu hemban ngeen a ngee yô, doo u se kpa se uve ityough ken tom u wasen ior ér ve fa mimi ne. Apostoli Paulu kaa ér: “U eren dedoo man shi u panden karen ior a̱ de hungur ne ga gadia anza a iniav mbin ne doo Aôndo.” Kwagh u “dedoo” u hemban cii u se fatyô u eren yô ka u pasen ior mbagenev loho u dedoo u iengem i Tartor u Aôndo la. Sha mimi yô, kwaghpasen u se pasen ken igbar ne ka “nagh ku iwuese” je se ne ye.—Mbaheberu 13:15, 16; Mbagalatia 6:10.

9. Pase inja i kwaghwan u Davidi wa ér, “tema ken tar la,” la.

⁹ Davidi za hemen kaa ér: “Tema ken tar la, dondo sha kwagh u mimi.” (Pasalmi 37:3b) “Tar” u sha ayange a Davidi la lu haregh u Yehova na Iserael la, ka Tar u Ityendezwa je la. Hen shighe u Solomon tema tor la, tar la gbanger hii hen Dan u lu ken imbusutarimese la zan zan za ar ken Bersheba u lu ken imbusutariyan la. Ka haregh u  Iserael haa afo je ne. (1 Utor 4:25) Nyian ne, hanma ijiir sha tar pe se lu cii kpa, se mba keghen shighe u tar cii ua hingir paradiso u perapera una tema ker la. Kpa hegen yô, se hira mba a mkor u ken jijingi.—Yesaia 65:13, 14.

10. Ka sea “dondo sha kwagh u mimi” nahan, kanyi ngi i va kere?

¹⁰ Shighe u se “dondo sha kwagh u mimi” yô, ka nyi ia due kere? Anzaakaa a i ne i nger la umbur se nahan ér: “Or u jighjigh nana mgbough a iveren.” (Anzaakaa 28:20) U̱ se pasen loho u dedoo ne sha hanma ijiir cii, man hen hanma or sha jighjigh a ishimawan er se fetyô cii la una na se zua a iveren hen Yehova. U tesen ikyav yô, Frank vea kwase na Rose er tom u pania ken an-gar ugen ken imbusutarimese ken tar u Scotland, tsa hegen kuma anyom 40. Asande a ior a ken gar la a á vande tesen isharen i ma ve fe mimi la cii za hemen ga maa de. Kpa kwagh la tagher upania mban ga, ve za hemen a tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la. Hegen tiônnongo ngu zan hemen doo doo ken gar la. Sha mimi yô Yehova ver jighjigh u or ne vea kwase na ve lu a mi la doo doo. Frank pase nahan ér, “Iveren i hemban yô, ka er se lu ken mimi her shi Yehova a lu yaren tom a vese her ne.” Een, ka sea “dondo sha kwagh u mimi” yô, ka se zua a averen kpishi shi se lu a iwuese kpaa.

‘I̱ Saan We Iyol ken Yehova’

11, 12. (a) A fatyô u ‘saan se iyol ken Yehova’ nena? (b) Ka awashima u nyi ú lu a mi sha u sôron ian veren í henen kwagha, man kanyi ia due kere?

¹¹ Saa a ‘saan se iyol ken Yehova’ ve ikyaryan yase vea Yehova la ia taver shi se kura í kpaa ye. (Pasalmi 37:4a) Se er kwagh ne nena? Aluer ishima za se iyol sha mbamlu asev ga kpa se hemba veren ishima sha Yehova yô, a saan se iyol, shin er alaghga a lu kwagh u taver nahan kpaa. Gbenda môm u eren kwagh ne yô ka u veren shighe u ôron Mkaanem nam. (Pasalmi 1:1, 2) Bibilo you i ôron la i̱ ne ú msaanyol kpa? A saan we iyol aluer ú ngu ôron i̱ sha er ú seer fan kwagh u Yehova yô. Er nan ú kera tamber shighe u ú er ma ivur nahan ú pin iyol you wer, ‘Kanyi kwagh ivur ne i̱ tesem sha kwagh u Yehova’ ga? Alaghga a lu ú a iwasen u lun a takerada u ngeren akaa shighe u ú lu ôron Bibilo yô. Hanma kwa u ú mem sha er ú gbidye kwar sha kwagh u ú er la yô, nger anshember kpuaa u una wase ú ú umbur kwagh môm ken aeren a dedoo a Aôndo yô. Davidi wa icam ken pasalmi ugen kaa ér: “Akaaôron a ken zwa wam man mhen wam u ken ishima, ve̱ lu kwagh u kuman We ishima, TERE, Vande wam man Orpaan wam.” (Pasami 19:14) Aluer se seer veren ishima sha Mkaanem ma Aôndo er i ôr sha heen nahan ne yô, se na Yehova kwagh u ‘kuman un ishima,’ shi se kpa a doo se.

¹² Se zua a msaanyol sha u henen kwagh shi gbidyen kwar sha mi nena? Se fatyô u veren ian sha er se seer henen kwagh u Yehova man igbenda na yô. Amba a ityakerada a í yer ér The Greatest Man Who Ever Lived man Draw Close to Jehovah * la nahan ka ikyav mbi injaav mbi se fatyô u henen sha mi a iwuese yô. Davidi shi taver hanma orperapera cii ishima wener, Yehova “una na u asaren a ken ishima you.” (Pasalmi 37:4b) Yange a lu imba vangertiôr ne i mgbegha apostoli Yohane ve nger mkaanem man ye, ér: “Ka vangertiôr wase u se lu a mi sha ishigh Nagh ne: ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima Na vough yô, A ungwa se. Aluer se fa, ngu ungwan hanma kwagh u se sen yô, shi se fa, se mba zuan a mbamsen mba se sen Un la cii.”—1 Yohane 5:14, 15.

13. Ka mseer u tom u pasen kwagh u Tartor u nyi a lu zan hemen ken ityar kpishi ken anyom a a sember karen nee?

 ¹³ Er se lu mba tilen sha mimi yô, kwagh u hemban doon se cii yô ka u se nenge er Yehova una paase ahon a gban sha hementor na kera yô. (Anzaakaa 27:11) Ka sea va fa er anmgbainev asev ve lu pasen kwagh yughur yughur ken ityar i ngise lu sha hemen u sha nomor shin ú sha tswam la nahan, ka se iv a iember ken ishima ga he? Cii man tar u ainge ne u̱ kure yô, se mba veren ashe gbenda u nengen shighe u shi se va seer zuan a ian i pasen kwagh a myange shio la. Mbashiada mba Yehova kpishi mba ve lu ken ityar i í eren ityom i Mbakristu a myange shio yô, mba pasen mbayev makeranta man mba ve lu ken iyaav mbi mbayevese ityav man mbagenev mba ve tem twev ken ityar shon sha anshighe kpuaa la kwaghaôndo a myange shio. Sar se kpishi er ior mban ma ve ze hemen u tan iwanger i mimi ne shighe u ve hidi ve yem ken ityar ve, í í we atabam sha tom u pasen kwagh la.—Mateu 5:14-16.

‘Wa Yehova Gbenda Wou sha Ikyev’

14. Ka ikyav i nyi i lu i tesen ér se fatyô u suur sha Yehova?

¹⁴ Shighe u ka sea fa ser, akaa a a lu se zayol shin akaa a a lu se inja er ka mbamkighir mba yuhwan kpishi la cii a fatyô u been a mi kera yô, ka i yôhôl se iyol kpishi! Inja nena? Davidi kaa wener, “Wa TER gbenda wou sha ikev, suur sha a Na,” shi mase seer kpaa ér, “Una er sha mi vough.” (Pasalmi 37:5) Se zua a akav a tesen ér Yehova kuma u suur sha a na la ken atôônanongo a ase kpishi. (Pasalmi 55:22) Mba ve lu ken tom u eren hanma shighe cii, a̱ lu upania shin mbakuran mba ningir sha shin mbamishen shin mba ve ne ayol a ve sha u eren tom shin Betel la kpaa, vea fatyô u tesen ér mimi je Yehova kuma u suur sha a na, sha ikyo i á we ve la. Er nan ú kera pin mbagenev mba ve lu ken tom u eren hanma shighe mba ú fe ve wer ve̱ pase ú er Yehova a wase ve ga? Ú ungwa uvàndè-èrèn kpishi mba tesen er Yehova a ne ve iwasen, ka a lu ken ashighe a ican je kpaa nahan. Mayange je gbe inya sha u nan ve akaa a uma a hange hange la ga.—Pasalmi 37:25; Mateu 6:25-34.

15. Perapera u ior mba Aôndo ngu a due ken igbar nena?

¹⁵ Zum u se gem Yehova a hingir ishuur yase, se suur sha a na a ishima yase i môm yô, mkaanem ma orpasalmi la maa iv sha a vese, ér: “Una er perapera wou, una due ken igbar er iwanger  yô, mimi wou kpaa una lu er iyange ka ia lu sha tembe nahan yô.” (Pasalmi 37:6) Hanma shighe yô ka i shi ôron kwagh wase, se Mbashiada mba Yehova sha dang. Nahan kpa, Yehova bugh ior mbaasemaamimi ashe sha er vea kav er i lu mdoo u Yehova a doo se ishima, shi mbawanndor a vese kpa ve doo se ishima la a ne ve se eren tom u pasen kwaghaôndo ken igbar ne ye. Heela tseegh ga, shin er ior mbagenev ve ôron kwagh wase sha dang nahan kpa, ieren yase yô ngi myer ga. Yehova ngu a sue se ken nyityô ahendan man tôvacan cii. Sha nahan yô, perapera u ior mba Aôndo ngu a due ken igbar er mtil u iyange sha tembe yô.—1 Peteru 2:12.

“Tema Gir Gir . . . Ver Ashe sha a Na sha Ishima i Wan”

16, 17. Er Pasalmi 37:7 a pase nahan, ka nyi kwagh i doo u se eren hegene, man ka sha ci u nyi?

¹⁶ Mkaanem ma orpasalmi ma dondon yô, ér: “Tema gir gir sha ishigh ki TER, ver ashe sha a Na sha ishima i wan; ishima i̱ de vihin we sha ci u or u nan zough a mkpeyol sha gbenda u nan, u nan eren atseregh la, ga.” (Pasalmi 37:7) Heen ne, Davidi pase er i doo u se ver ashe sha Yehova sha ishima i wan sha er una er sha mi vough nahan. Shin er mkur u tar u ainge ne a lu a va ga nahan kpa, se gba nen ahon ga. Sé nenge er mhôônom man ishimawan i Yehova la i̱ hembe lun a inja a er yange se hen sha hiihii la ga he? Se kpa se fatyô u lun a ishimawan er se we ityou u pasen loho u dedoo ne cii man mkur una va la ga zee? (Marku 13:10) Ka shighe u i doo u se palegh u karen gaegh eren kwagh u una fatyô u yàngèn se iember man mkor u ken jijingi je ne. Ka shighe u i doo u se hemba hendan kwagh a tar u bo u Satan a hemen ú ne cii je ne. Shi ka shighe u i doo u se za hemen u lun wang sha aeren a ase sha er se vihi mtil wase vea Yehova ga je ne. Yô, se za nen hemen u nyaghen aeren a bo shi palegh u eren aeren a ijimbagh aa kasev shin a nomso kpaa.—Mbakolose 3:5.

¹⁷ Davidi wa se kwagh ér, “De ishima i nyoon, de iyugh; ishima i̱ de vihin we ga, ka u nan or, ifer i eren tsô. Gadia á va tim aferaior kera; kpa mba ve veren ashe hen TER yô, ka ve vea ya dyako u tar ye.” (Pasalmi 37:8, 9) Een, se fatyô u veren ashe keghen shighe u Yehova una va tim tar u ifer ne man mba ve eren afer kera la cii—shighe shon ne mgbôghom hegen.

“Shi Côhin Tsô”

18, 19. Ka ishimatver i nyi ú zough a mi ken Pasalmi 37:10?

¹⁸ “Shi côhin tsô iferor á kera lu ga; mimi je, ú nenge sha ijiir i nan, nan nan kpaa, kpa nana lu ga.” (Pasalmi 37:10) Er se lu mgbôghom a mkur u tar u ainge ne man shi mkur u mba ve til paleghaa a Yehova la nahan, mkaanem man taver se ishima je zua ga! Ma gomoti shin tahav mbu orumace nan ve a mi môm tsô kpa kôr cio u zan ikyura ga. Hegen yô, se mgbôghom a shighe u i lu u se hide se lu sha ikyev i hemen u Aôndo, ka Tartor u Yehova ú á we u̱ sha ikyev i Yesu Kristu je la. Ua hemen tar sha won cii, shi ua tim mba hendan kwagh a Tartor u Aôndo cica cii.—Daniel 2:44.

¹⁹ Ken tar u he sha hemen u Tartor u Aôndo la, wea ker “iferor” nan nan kpaa, kpa nana lu ga. Sha kpôô yô, hanma or u nana hendan kwagh a Yehova hen shighe la cii yô á tim nan kera fese je. Ma or u tan num sha hementor na shin hemban ú ato kpa nana lu ker ga. Mbawanndor a we cii vea lu a ishima i môm i civir Yehova. Nenge imba mkor u se lu a mi hen shighe la sha wono—kwagh a kera gba sha ushindan ga, ma kwagh una kera tagher jighjigh u nan orgen kua msaanyol kpaa ga!—Yesaia 65:20; Mika 4:4; 2 Peteru 3:13.

20, 21. (a) Ka unô ve lu “mbaasemaleghlegh” mba i er kwagh ve ken Pasalmi 37:11 laa, man ka han ve zough a ‘mngee u beme’? (b) Aluer se dondo ikyav i Davidi u Hemban la yô, kanyi ia lu injaa yase?

²⁰ Hen shighe la “mbaasemaleghlegh . . . vea ya dyako u tar.” (Pasalmi 37:11a) Kpa ka unô ve  lu “mbaasemaleghlegh” mbanaa? Í zua a inja i ishemberti i í gem i̱ ér “ishimaleghlegh” la ken asemberatii ne, á yô ka, “u yan ican man u hiden a iyol ijime man u zuan a iheen.” Mba ve lu “mbaasemaleghlegh” yô ka mba ve ver ashe sha Yehova sha ishimawan ér a̱ or iyev sha ci ve yô. “Á saan ve iyol sha mngee u bem.” (Pasalmi 37:11b) Hegen je kpa se mgbough a bem ken paradiso u ken jijingi u a lu ken tiônnongo u mimi u Mbakristu la.

²¹ Shin er se lu a zua a myôhôlyol sha atsan a a̱ tseren se ne ga nahan kpa, se mba wasen ayol a ase shi se mba surun mba ve yen ishima la asema. Sha nahan yô, ior mba Yehova mba a mkomshima u mimi. Anmgbianev mba í ver ve ér ve lu mbakuran la ka ve er tom sha dooshima sha u kuren ugbayol asev mba ken jijingi—man ashighe agen je yô, mba sha iyol kpaa—nahan se kôr cio u wan ishima a ican sha ci u kwagh u perapera. (1 Mbatesalonika 2:7, 11; 1 Peteru 5:2, 3) Bem ne ka kwagh u injaa kpen kpen! Shi se mba a ishimaverenkeghen ser ica a kera gba ga tsô se zua a uma u tsôron ken Paradiso u bem una lu ker la. Sha nahan yô, se dondo nen ikyav i Davidi u Hemban, Kristu Yesu, u gbashima na sha kwagh u Yehova yange mgbegha un u shiren tom sha mimi zan zan ku na la. (1 Peteru 2:21) Aluer se er nahan yô, se lu saan saan gbem, se za hemen u wuese Aôndo wase Yehova, un u i saan se iyol ken a na la.

[Footnote]

Ú Fatyô u Nan Mlumun Kpa?

• Ka nyi kwagh ú zough a mi ken Pasalmi 37:1, 2?

• A “saan we iyol ken Yehova” nena?

• Ka ikyav i nyi i lu i tesen ér se fatyô u suur sha Yehova?

[Study Questions]

[Picture on page 21]

Mbakristu mba ‘tem kwagh u mbaaferev ga’

[Picture on page 22]

‛Suur sha Yehova, eren akaa a dedoo’

[Picture on page 23]

I saan we iyol ken Yehova sha u henen kwagh na er ú fetyô la cii

[Picture on page 24]

“Mbaasemaleghlegh vea ya dyako u tar”