“Lu Nen A Ishughun”
“Lu Nen A Ishughun”
“Bem u Kristu a̱ lu orhemen ken asema a en . . . Shi lu nen a ishughun.”—MBAKOLOSE 3:15.
1. Ka mkposo u nyi se nenge a mi hen atô u tiônnongo u Kristu a tar u Satan a hemen ú nee?
IOR mba lun a ishughun mba ken atôônanongo 94,600 á Mbashiada mba Yehova á á lu tar sha won cii la. Hanma mkombo cii ka i hii shi i kure sha msen u ka i sugh Yehova ker yô. Er ka sea va kohol imôngo sha u civir Aôndo yô, ka se shi ungwan er Mbashiada mba ve tse ken tom man mbahev, man mba ve lu agumaior kua mbaganden kpaa cii ka ve shi “sughun mbagenev” yô. (Pasalmi 133:1) Nenge er ieren ne i̱ kaha kposo a ieren i or wan iyol i nan ikyo tseegh, i̱ i dumbur hen ior ‘mba ve fe Yehova ga man mba ve we Loho u Dedoo ikyo ga la’ sha wono! (2 Mbatesalonika 1:8) Se mba ken tar u ior ve lu a ishughun ga yô. Kpa kwagh ne kpiligh se iyol ga, sha ci u se fa er i lu Satan Diabolo, aôndo u tar u ainge á ne ve kwagh a lu nahan yô—un u a lu ityough sha u samber a mhen u or wan iyol i nan ikyo tseegh, á we imanger shi á tesen jijingi u ihyembeato u a iv shin tar nyian ne!—Yohane 8:44; 2 Mbakorinte 4:4; 1 Yohane 5:19.
2. Ka icintan i nyi i gbe u se wa ikyo sha mi, man ka mbampin mba nyi se nenge sha mini?
2 Er tar u Satan ne ú kase se ú we atô yô, doo u se wa ikyo sha er se hôngor ayol a ase sha aeren a ú la ga yô. Apostoli Paulu umbur Mbakristu mba ve lu ken gar u Efese sha derianyom u hiihii la wener: “Ne vande zenden . . . sha inja i mlu u tar u ainge ne, sha inja i tor u tahav mbu humbev, ka jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihembeato. Ngise se cii kpaa se lu ken ve ken asaren a ayol a ase, se lu eren sha mbamhange mba ken iyol man mba ken mhen wase, man se lu ônov mba iyughuv sha marami vough er mbagenev di nahan.” (Mbaefese 2:2, 3) Nyian kpa kwagh ne ngu nahan vough hen mbagenev kpishi. Sha nahan yô kanyi se er ve se luun a ishughunu? Ka iwasen i nyi Yehova a ne? Se fatyô u tesen ser se mba a ishughun nena?
Atôakyaa a Lun a Iwuese
3. Ka sha nyi se lu a iwuese hen Yehova?
3 Gba u se lu a iwuese hen Yehova Aôndo, Orgban wase man Imbor i Uma wase, hemban je yô shighe u se tem se hen sha uiyua atô kposo kposo mba á ne se wuee ne yô. (Yakobu 1:17) Sha hanma sev yô, ka se wuese Yehova er se lu uma yô. (Pasalmi 36:9) Hanma vegher u se gem cii kpa se mba nengen a akav wuee a tomavee u Yehova, anza er iyange man uwer man asan nahan. Tar wase ú ú ngee a akaa a injaa kpishi aa á ne se lu uma la, man mnongo u ahumbe a injaa a nongo sha inja vough la, man ashighe kposo kposo er hii man iceenyolough man fam man inyom nahan cii tese injô i se lu Ter wase u sha u doonshima la a mi yô. Tor Davidi wa icam kaa ér: “TERE, Aôndo wam, U er akaa a Ou a kpilighyol ngee kua mbamhen Ou mba sha a vese la kpaa; kwagh u á kar un sha a We yô, kera ngu ga. Shin er i sarem u pasen ve, ôron kwagh ve nahan kpaa, ve ngee gande u ôron.”—Pasalmi 40:5.
4. Hii nan ve i doo u se sugh Yehova sha ci u mzough imôngo u se lu ker ken atôônanongo a ase laa?
4 Shin er mba ve civir Yehova nyian ne ve lu ken paradiso u kpôô kpôô la ga nahan kpa, saan ve iyol u lun ken paradiso u ken jijingi la. Ka se nenge a ityamegh ki jijingi u Aôndo ken mba se civir a ve imôngo la ken Ayou a Tartor a ase man hen ajiir a ase a kumban mbamkohol mba vesen man mbakiriki kpaa cii. Sha kpôô yô, shighe u Mbashiada mbagenev ka vea pasen ior mba kwaghaôndo a gbe ve ishima kpuaa tseegh shin ve eren kwaghaôndo ga kuaa la kwagh yô, ve kpishi ka ve tese uwegh sha kwagh u Paulu yange ôr ken washika na hen Mbagalatia la. Ka ve hii tesen uwegh sha “aeren a iyolough” maa ve pine mba ve lu lamen a ve la ér ve ôr mnenge ve sha kwagh ne. (Mbagalatia 5:19-23) Mbakpishiv ka ve lumun fele je ér ka aeren a a lu ken tar nyian je la. Zum u ka a tese ve ityamegh ki jijingi u Aôndo shi a̱ lôhô ve ér ve za nenge ikyav i m-ertom u jijingi ne sha ashe ve ken Iyou i Tartor i i lu hen ningir ve la yô, mbakpishiv ka ve kav fese ér: “Mimi je Aôndo ngu ken a ven.” (1 Mbakorinte 14:25) Man kwagh ne sar ken Iyou i Tartor i hen ningir wou la tseegh ga. Hanma ijiir i ú ze cii, zum u ú za zua a or môm ken Mbashiada mba Yehova mba ve hembe iyenge miliôn ataratar ne cii yô, ú nenge a jijingi u saan saan man u iemberegh shon ne môm tsô. Sha mimi yô, imba mzough u maan a maa ne ka ityôkyaa i wuese Yehova, gadia ka un á ne se jijingi na sha u kwagh a lu nahan ye.—Sefania 3:9; Mbaefese 3:20, 21.
5, 6. Se lu a iwuese sha iyua i hemban cii i̱ Aôndo a ne se i̱ naagh ku ipaa la nena?
5 Naagh ku hemban cii ku ku hembe lun iyua i vough i Yehova a ne se yô ka naagh ku ipaa ku yange na sha Wan na Yesu la. Apostoli Yohane nger wener: “Aluer kape se doo Aôndo ishima la yô, nahan ka u se kpaa se̱ doo ayol ase.” (1 Yohane 4:11) Een, se tese ser se mba a iwuese sha naagh ku ipaa la sha u kaan a kaa ser Yehova doo se ishima shi se mba a iwuese hen a na tseegh tsô ga, kpa shi se tesen kwagh ne sha gbenda u se eren uma wase la shi se tesen dooshima hen mbagenev kpaa.—Mateu 22:37-39.
6 Se seer henen u lun a iwuese sha u henen fan er Yehova yange eren a Iserael u sha ayange a tsuaa la. Yehova yange tese ve akaa kpishi sha ikyev i Tindi u na ve sha ikyev i Mose la. Sha u yaren tom a “mpase u kwaghfan man mimi ken atindi” yô, se fatyô u zuan a ityesen kpishi i ia wase se u dondon kwaghwan u Paulu, u á we ér: “Lu nen a ishughun” la.—Mbaromanu 2:20; Mbakolose 3:15.
Tindi u Mose la Tese Se Akaa Atar
7. Mserkwagh u i ver sha u i naan môm-ken-upue la yange na Mbaiserael ian i wuese Yehova nena?
7 Yehova tese Mbaiserael igbenda itiar i vea tese iwuese i ve lu a mi sha erdoo na hen a ve la ken Tindi u Mose la. Gbenda u hiihii yô, lu u nan môm-ken-upue. Lu u vea nan môm-ken-upue u iyiav mbi vea zua a mi la, man shi “môm-ken-upue u ikum i uile i abua man i iyôngo kpaa” una hingir icighankwagh u Yehova. (Levitiku 27:30-32) Zum u Mbaiserael vea kura tindi ne yô, Yehova a na ve iveren mgbeghaa. “Va nen a môm-ken-upue mba jimin ken iyou i koson inyaregh, sha u iyou Yam i̱ lu a kwaghyan; yô, karem nen ase sha kwagh ne, kape TER u akum a Sha A kaa ne, tsô Mea bugh ne aan a Sha, Mea haa ne iveren, je ia neer á haa inya.”—Malaki 3:10.
8. Ka nyi i̱ kaha kposo sha naagh ku Mbaiserael naan sha asema a ve la man naagh ku môm-ken-upue?
8 Gbenda u sha uhar yô, Yehova sôr ian ver, seer sha ian i nan môm-ken-upue la, sha er Mbaiserael vea naan naagh ku sha asema a ve yô. Á kaa a Mose ér a̱ ôr kwagh a Mbaiserael, a̱ kaa a ve ér: “Zum u né za nyôr ken tar u M lu zan a ven ker la, né gbaa yan iyiagh ki hen tar la yô, naan nen TER nagh ku kenden sha [shin ku sha asema a en].” Lu u vea na “masa u sha mwem ma geran [vem] ma hiihii la, a̱ lu nagh ku kenden sha [shin ku sha asema a ve],” sha ikyov ikyov je. Fa wer í tese ma iyenge jighilii i yange gba u vea naan naagh kun a mi la ga. (Numeri 15:18-21) Kpa shighe u Mbaiserael vea na naagh ku sha asema a ve, sha u tesen iwuese i ve lu a mi yô, Yehova a na ve iveren. Shi í tese imba mserakaa ne sha kwagh u tempel u ken mpase u sha mnenge u Esekiel la kpaa. I nger her ér: “Iyiav mbi hemban doon mbi tsutswav cii mbi hanma kwagh, man hanma nagh ku kenden sha ku iniav yenev mbi kenden sha cii, mbia hingir mbi upristi; man shi mwem enem ma geran ma hemban doon kpaa, na nen upristi sha u iveren i̱ lu sha ya wou” yô.—Esekiel 44:30.
9. Ka nyi ityesen Yehova a tese sha mserakaa u twar u yaren laa?
9 Gbenda u sha utar yô, Yehova sôr ian ver í ior vea yaren twar yô. Aôndo wa ve kwagh kaa ér: “Zum u nea sundan iyiav mbi ken ishule yen kpaa, de sondo ken ikpisule you been ga, de yaren twar hen akumbe ou kpaa ga. De yaren twar hen sule wou u wain ga, shi de kor atam a sule wou u wain a a hee inya la kpaa ga, undu a her sha ci u icanor kua shiror; ka Mo TER M lu Aôndo wen ye.” (Levitiku 19:9, 10) Heen kpa í tese ma iyenge jighilii ga. Lu u hanma or u Iserael yô nana tsua kwagh u nana undu sha ci u mbaatsanev la iyol i nan. Nahan Solomon, Tor u fankwagh pase wang nahan ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.” (Anzaakaa 19:17) Nahan Yehova tese ve u zungwen mhôônom shi lun a ikyo i wan sha mbaatsanev.
10. Kanyi yange i tser Mbaiserael zum u vea kera tese iwuese ga yôô?
10 Yehova yange á haa Mbaiserael iveren mgbeghaa shighe u vea na môm-ken-upue, shi vea na naagh ku sha asema a ve shi vea pande iyiav vev vea undu sha ci u mbaatsanev yô. Kpa shighe u Mbaiserael vea kera tese ér ve mba a iwuese ga yô, Yehova a kera lumun a ve ga. Kwagh ne a na kwagh a tser ve, shi i va mase yemen a ve uikyangen kpaa. (2 Kroniku 36:17-21) Tsô, kwagh ne tese se nyi?
Er Se Luun a Ishughun Yô
11. Ka sha gbenda u vesen u nyi se fatyô u wuese Yehova?
11 Gbenda u vesen u se wuese Yehova shi se sughun un la wa mne u “nan nagh” la kpa ker. Sha mimi yô, er se lu Mbakristu yô, se mba sha ikyev i Tindi u Mose ga, nahan gba u se kera naan naagh ku sha uile shin sha samuyia la kpaa ga. (Mbakolose 2:14) Nahan kpa, apostoli Paulu wa Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la kwagh ér: “Se naan nen Aôndo nagh ku iwuese gbem sha a Na, ka atam a ityumbujôôgh i pasen iti Na ken igbar je la.” (Mbaheberu 13:15) Se fatyô u sughun Ter wase u sha u doonshima, Yehova Aôndo a ishima yase i môm sha u eren kwagh sha tahav asev man a inyaregh yasegh sha er se na Yehova naagh ku iwuese sha u pasen kwagh gbar gbar man ken “mbamkohol mba iorov,” mba ve lu Mbakristu a vese imôngo la. (Pasalmi 26:12) U se er kwagh ne yô, ka nyi se hen sha igbenda i yange Mbaiserael wuese Yehova laa?
12. Er se Mbakristu se lu a tom yô, kanyi kwagh se fatyô u henen sha kwagh u naagh ku môm-ken-upue laa?
12 Hiihii yô, er se vande ôron sha heen nahan, naagh ku môm-ken-upue la lu kwagh u or a soo yô ga; hanma or ken Iserael yô lu kwagh u nana na naagh kun keng. Se Mbakristu kpa se mba a tom u pasen kwagh shi zan mbamkombo mba Mbakristu. Ityom ne cii ka kwagh u or a soo yô ga. Yesu pase ken kwaghôron na u vesen u profeti u kwagh u mkur la wener: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14; 28:19, 20) Í na apostoli Paulu mkaanem sha kwagh u mze u zan mbamkombo Mbakristu la, á nger ér: “Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Mbaheberu 10:24, 25) Zum u se er tom wase u pasen kwagh shi tesen ior la a iember se kur doo doo, shi se lu imôngo vea anmgbianev asev ken mbamkombo, se tee aan ne ser ka aan a civirigh shi ka icivir je í ne se yô, kwagh ne ngu a tese ér se mba a iwuese hen Yehova.
13. Ka ityesen i nyi se zough a mi ken mserakaa u or nan naagh a ishima i nan man twar u yarene?
13 U seer yô, shi se zua a mtsera ken akaa agen ahar a i sôr i ver sha er Mbaiserael vea tese iwuese ve yô—ka u nan naagh ku sha asema a ve man twar u yaren je la. Naagh ku or nan sha ishima i nan man twar u yaren yange lu mserakaa u or nana tsua iyenge i kwagh u nan soo u nan naagh a mi la iyol i nan, kwagh ne kaha kposo a naagh ku môm-ken-upue ku yange i tese kwagh u or a er wang la. Iniav mbin yô yange mbi na or u civir Yehova ian i nana fatyô u tesen iwuese i nan lu a mi sha Yehova, i i̱ dugh ken atô u ishima i nan yô. Sha gbenda shon môm, er se fe ser u pasen kwagh shi zan mbamkombo mba Mbakristu la ka tom u vesen u hanma or u civir Yehova nan lu a mi nahan kpa, se mba soon u eren ityom ne a ishima i môm kpa? Se mba nengen ityom ne ser ka ian i tesen iwuese sha kwagh u dedoo u Yehova a er a vese la a ishima i môm kpa? Se mba eren ityom ne gbar gbar er mbamlu asev asange asange ve lu la kpa? Shin se mba nengen ityom ne ser ka ityom i i gbe u se kure í kpee tseegh tsôô? Mbampin mban ka mbampin mba hanma wase nana na mlumun sha iyol i nan yô. Apostoli Paulu ôr kwagh ne nahan ér: “Hanma or nana̱ kar tom u nan iyol i nan, ka nahan man nana lu a ityôikaa i tan ihagh ken iyol i nan tseegh, á kera lu sha kwagh u orgen ga ye.”—Mbagalatia 6:4.
14. Kanyi Yehova a ver ishima ér se er ken mcivir u se civir un nee?
14 Yehova fa mbamlu asev vindi vindi. Á fa er se yen yô. Naagh ku mba civir un ve ne a ishima ve la, a̱ lu ku vesen shin ku a vese ga kpaa, ka zege kwagh sha ishigh naagh. Veren ishima ér se cii se̱ na un naagh kwagh môm ga, shi se kpa se fatyô u nan un naagh kwagh môm ga. Shighe u apostoli Paulu lu ôron kwagh a Mbakristu mba ken Korinte sha kwagh u naagh ku nan sha inyar yô, á kaa ér: “Aluer gbashima una lu yô, á rumun un sha kwagh u or nan lu a mi la, ka sha kwagh u nan lu a mi ga la ga.” (2 Mbakorinte 8:12) Kwagh ne ngu kwagh môm a mcivir u se civir Aôndo ne kpaa. Ka sha ingyegh ki se ne la Yehova a lumun a mcivir wase ga, kpa ka er se lu civir un la—u civir un saan saan man a ishima i môm kpaa.—Pasalmi 100:1-5; Mbakolose 3:23.
Maa Jijingi u Pania ken We shi Lu a Mi Her Kpaa
15, 16. (a) Tom u pania man ishughun zua kwagh môm sha nyi gbenda? (b) Ior mba mlu ve a yàngè ve u eren tom u pania yô vea tese ér ve soo tom u pania inja nena?
15 Gbenda u nan Yehova ishughun shi van or a mtsera yô ka u nyôron tom u shiren hanma shighe la. Dooshima u mbacivir Yehova mba ve tsegh ayol a ve hen a na kpishi ve lu a mi sha a na man iwuese i ve lu a mi hen a na sha mhôônom nam la ka ma mgbegha ve u sôron akaa veren vough sha er vea seer civir Yehova yô. Mbagenev kôr cio u eren tom u pania u keke, nahan mba pasen loho u dedoo shi tesen ior mimi kuman ahwa 70 sha hanma uwer. Mbagenev mba alaghga ka ve fatyô u eren tom ne sha hanma shighe ga yô, ka ve sôr ian nahan ve er tom u ishuen pania ve naan ahwa 50 ken uwer.
16 Kpa ior mba civir Yehova mbagenev kpishi mba i lu kwagh u vea fatyô u eren tom u pania u keke shin ú ishuen pania ga la di ye? Vea fatyô u maan jijingi u pania ken ve shi lun a mi her kpaa. Vea er kwagh ne nena? Vea er kwagh ne sha u taver mbagenev asema ér ve er tom u pania, shi vea er kwagh ne sha u maan isharen i tôôn tom u shiren sha hanma shighe la ken ônov vev, man sha u duen kwaghpasen sha hanma shighe er mbamlu vev ve ne ve ian la cii. Kwagh u se ker cio u eren ken tom u pasen kwagh wase la har sha er iwuese i se lu a mi sha Yehova sha kwagh u á er, shi á lu eren shi una va er sha ci wase ken hemen la í ze í za kighir la.
U Wuese a “Inyaregh” Yasegh
17, 18. (a) Se wuese a “inyaregh” yasegh nena? (b) Yesu yange nenge iyua i kwasecôghol u lu icankwase la nena man á nenge i̱ nahan sha ci u nyi?
17 Anzaakaa 3:9 kaa ér: “Civir TER sha inyaregh yough, man sha iyiav mbi tsutwav mbi u zough a mi cii.” Kera gba u mbacivir Yehova vea na môm-ken-upue ga. Kpa Paulu yange nger tiônnongo u ken Korinte la kaa ér: “Hanma or nana̱ na er nan we ken ishima i nan la nahan, i̱ de lu zunguruu ga, i̱ de lu sha apera kpaa ga, gadia ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.” (2 Mbakorinte 9:7) Shi u eren iyua sha u suen tom u pasen kwagh u Tartor tar sha won cii ne kpa ka u tesen ér se mba a iwuese. Ka iwuese i se lu a mi a ishima i môm la ngi i mgbegha se u eren kwagh ne hanma shighe ye, alaghga je yô se panden kwagh se veren sha hanma sati er Mbakristu mba tsuaa mbara kpa eren nahan.—1 Mbakorinte 16:1, 2.
18 Ka iyenge inyar i se ne la í tese ér se mba a iwuese hen Yehova ga. Kpa ka kwagh u a mgbegha se u nan la. Lu kwagh u Yesu ôr shighe u nenge ior lu haan inyaregh shin akwati u inyar je la. Shighe u Yesu nenge kwasecôghol ugen u lu icankwase haa “ideri ihiar kimi” yô, á kaa ér: “Mimi je M kaan ne ne, kwagh u kwasecôghol u a lu icankwase ne a hee kimi la, hemba u ve cii; gadia ve cii ka ken mngee u ve ngee a akaa man ve hee kimi ye, kpa wen yô, ka ken ibanave na a hee kimi ye, ka kwagh u a lu a mi sha u koson iyol na cii je la.”—Luka 21:1-4.
19. Er nan ve i doo u se hide se nenge sha igbenda i se tesen iwuese laa?
19 Kwaghhenen u á tese se u lun a ishughun ne a̱ mgbegha se u hiden nengen sha igbenda i se tese ser se mba a iwuese yô. Sha nahan yô, se fatyô u seer nan Yehova naagh ku iwuese, shi seer suen tom u pasen kwagh tar sha won cii ne aa inyaregh yasegh kpa? Er se fetyô u eren la cii, se lu nen a vangertiôr ser a doo Ter wase u dooshima, Yehova, un u á ne se akaa mgbeghaa ne er se lu a ishughun la kpen kpen.
Baver We Kpa?
• Ka akaa a nyi a ne i doo u se lu a ishughun hen Yehova?
• Kanyi ityesen se zough a mi ken naagh ku môm-ken-upue man naagh ku or nan a ishima i nan man twar u yarene?
• Se maa jijingi u pania ken a vese nena?
• Se wuese Yehova aa “inyaregh” yasegh nena?
[Study Questions]
[Pictures on page 27]
“Hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa ka Sha ve dugh ye”
[Pictures on page 28]
Ka akaa atar a se hen ken Tindi a nyi í tese heenee?
[Pictures on page 30]
Ka naagh ku nyi se fatyô u nan na?