Ikyaior, Ne Mba Wan Imaagh Ki Ayange A En A Ken Hemen Kpa?
Ikyaior, Ne Mba Wan Imaagh Ki Ayange A En A Ken Hemen Kpa?
“M fa mbamhen mba M lu henen sha a ven ne, . . . ka mhen u bem, ka u bo ga, sha u nan ne ishimaverenkeghen i dedoo ken masetyô.”—YEREMIA 29:11.
1, 2. Ka sha igbenda kposo kposo i nyi a fatyô u nengen shighe u uye laa?
MBAGANDEN kpishi ka ve hen ér uma hembe doon shighe u uye la. Ka ve umbur er yange ve lu gbong gbong shi ve lu saan saan shighe u ve lu iyev la. Ka vea umbur shighe u ve lu a akaa a eren kpishi ga, shi ve ember uma kpishi, shi ve lu a aan kpishi a eren kwagh u ve soo la nahan i doo ve kpen kpen.
2 Alaghga ne mbayevikyaior ne nenge mlu wen u uye la sha igbenda kposo kposo. Alaghga a taver ne u nôngon a mbamgem mba ken ishima man mba sha iyol mba ka ne tagher a mi shighe u ne lu hian a hia la. Alaghga ne tagher a ahendan a mbakov ken makeranta tsung je. Alaghga a gba u ne nôngo kwagh tsung ve ne hendan a mcimbim mbi mán dang dang man ihyundugh ki msôrough kua idya kpaa ye. Shi ne mbagen ka ne tagher a mzeyol u mtil paleghaa kua akaa agen a karen jighjigh wen kpaa. Sha kpôô yô, shighe u uye ka shighe u taver kpen kpen. Kpa, shi ka shighe u ne lu a aan a eren kwagh je la. Mpin u a gem a lu yô, ér, ne er kwagh a aan la nena?
Ember Iyev Ou
3. Solomon wa ikyaior kwagh shi ta ve icin ér nyi?
3 Mbabeenyol vea kaa a ven ér, iyev mbu tse gbem ga, man vea kaa a lu shami vough. Anyom aa karen di kpuaa tsô, ne kera lu iyev ga. Nahan ember nen er ne lu iyev her ne! Ka kwaghwan u ngise Tor Solomon wa je la, á nger ér: “Ember, wanyekwaor, sha iyev ou, ishima kpaa i̱ lu u saan saan sha ayange a u lu iyev yô, zende sha isharen i ishima you, man sha mnenge u ashe ou kpaa.” Been yô á shi á ta agumaior icin wener: “Dugh ijungwen ken ishima you kera, man kar a kwaghvihin sha iyol you kera; gadia iyev kua akase a ir ka gbilinkwagh tsô.”—Orpasenkwagh 11:9, 10.
4, 5. Er nan ve u ikyaior wan ago ken hemen la i lu ieren i kwaghfana? Tese ikyav.
4 Ne kav kwagh u Solomon lu ôron ne je kpa? U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u wanyekwaor u i ne nan iyua sha zege inyar, alaghga ka dyako je i ne nan ye. Nahan nana er nyi a iyua nee? Aluer nan kôr ityough ga yô, nana vihi inyaregh kin cica cii—di vough er wan u ken injakwagh i Yesu u a undu ter na la nahan. (Luka 15:11-23) Kpa aluer inyaregh kira ki va bee kera cii yô nana er nena? Nana vaa afanyô tsung er yange nan gbaa vihin ki aa ityôkyaa shio la je ka u tunan ga! Kpa, aluer nan gema inyaregh kira nan koso sha ci u kper sev a av yô nana er kwagh a mi yô, a lu ieren i sha kwaghfan je la. Ne hen ner nana vaa afanyô ken hemen shighe u nana va gba yan mtsera sha inyaregh ki nan koso la, kaan ér, yange nan bume nan vihi inyaregh ki nan sha u ember iyev mbu nan ga yumu? Mayange nana vaa afanyô ga cii!
5 Fa nen ner, anyom a en a uye la ka iyua je Aôndo a ne ne̱ ye. Ne er nyi hen shighe nee? Aluer ne tume ityough yan tar, nahan tahav enev man msaanyol wen cii una saa ishe, ne kera wa ago sha ci u mlu wen u ken hemen ga. Kpa aluer ne er nahan yô, “iyev kua akase a ir” a lu ne “gbilinkwagh tsô.” U wan ago a ken hemen shighe u ne lu iyev la ka kwagh u injaa je zua ga!
6. (a) Ka kwaghwan u Solomon u nyi a tese ikyaior gbenda? (b) Kanyi a doo Yehova u eren sha ci u ikyaioro, man wanyekwaor nana zua a mtsera ken kwagh ne nena?
6 Kwaghwan u Solomon ne ka u una wase ne sha er iyev enev mbua saa ne ishe ga yô. Á kaa ér: “Umbur u A gbe u la sha ayange a iyev ou.” (Orpasenkwagh 12:1) Kwaghwan ne ka gbenda u zuan a mzehemen,—ungwan nen imo i Yehova shi eren nen ishima na kpaa. Yehova ôr Iserael u tsuaa la kwagh u un we ishima u eren sha ci ve yô: “M fa mbamhen mba M lu henen sha a ven ne, . . . ka mhen u bem, ka u bo ga, sha u nan ne ishimaverenkeghen i dedoo ken masetyô.” (Yeremia 29:11) A doo Yehova u ne kpa nan ne “ishimaverenkeghen i dedoo ken masetyô.” Aluer ne mba umbur un sha aeren a en man mbamhen enev kua akaa a ne tsough u eren la yô, kape ne kpa ne zua a mlu wen u ken hemen man ishimaverenkeghen yen je la.—Mpase 7:16, 17; 21:3, 4.
“Kporom hen Aôndo”
7, 8. Wanyekwaor nana kporom hen Aôndo nena?
7 Yakobu taver se ishima ér se umbur Yehova, á kaa wener: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Yehova ngu Orgban, ka un a lu Uhemban sha won cii ye, shi ka un kpa a kom u ngohol icivir man iwuese cii ye. (Mpase 4:11) Nahan kpa, aluer se kporom hen a na yô, un kpaa una kporom her a vese. Er kwagh wen a gbe un ishima tsung nahan kwagh ne na saan ne iyol ga he?—Mateu 22:37.
8 Se mba kporom hen Yehova ken avegher wue wue. U tesen ikyav yô, apostoli Paulu kaa ér: “Taver nen asema sha msen u eren, lu nen per sha mi sha ishughun.” (Mbakolose 4:2) Shi a fatyô u kaan kpaa ér, i hingir ikye yen u eren msen. Shighe u ter ú shin ma anmgbian wou u ken Kristu nan er msen sha ci wen ken tiônnongo nan bee yô, i de kom ú u kaan wer amen tseegh tsô ga. I lu nahan ú er msen hen Yehova ú pase un kwagh u a lu ú ken ishima vindi vindi, man kwagh u ú lu henen shami, man kwagh u a ze ú iyol, man kwagh u ú tagher ishigh a mi vee? I lu nahan ú ôr un akaa a kunya a ker ú u ôron orumace la vee? Msen u i er un a ishima i môm shi i er un sha gbashima yô, ngu a va a bem ken ishima. (Mbafilipi 4:6, 7) Ka ve wase se u kporom hen Yehova shi fan ser un kpaa ngu kporom her a vese.
9. Wanyekwaor nana ver ato hen Yehova nena?
9 Mkaanem ma i nger heen man tese se gbenda ugen u se fatyô u kporom hen Yehova yô, ma kaa ér: “Ver ato sha kwaghwan, rumun ityesen, sha u u̱ hingir orfankwagh sha ayange a ou a ken hemen yô.” (Anzaakaa 19:20) Aluer ne mba veren ato hen Yehova shi ungwan ityesen na yô, ne mba wan imaagh ki ayange a en a ken hemen. Ú tese wer ú ongo imo i Yehova nena? Ú ze mbamkombo mba Mbakristu nduuluu shi ú veren ato sha akaaôron a ken avegher a mbamkombo mban kpaa. Shi ka ú “Civir teru man ngôu” sha u lun hen Bibilo i henen i hen tsombor la kpaa. (Mbaefese 6:1, 2; Mbaheberu 10:24, 25) Aluer ú ngu eren nahan yô doo. U seer yô, ú ‘we ian you iko’ sha u wan iyol sha ci u mbamkombo, sha u ôron Bibilo hanma shighe man sha u timen sha atôakaa agen kpa? Ú yaren tom sha kwagh u ú hen la sha er ú zenden er ‘or u fankwagh’ nahan kpa? (Mbaefese 5:15-17; Pasalmi 1:1-3) Aluer ú er nahan yô, ú ngu kporom hen Yehova.
10, 11. Zum u ikyaior ka ia ungwa imo i Yehova yô, ka mbamtsera mba vesen mba nyi nahan ka ve zua a mini?
10 Orngeren takerada u Anzaakaa pase awashima u takerada la sha mkaanem ma hiihii ma takerada u anzaakaa. Á kaa ér awashima u takerada ne yô, ka: “Sha u i̱ fa kwaghfan kua ityesen, man i̱ kav akaaôron a sha mkav kpaa yô; sha u i̱ ngohol ityesen sha ieren i sha kwaghfan, perapera man ijirôron i sha mimi, kua m-er u vough; sha u nan orlanenkwagh m-er u sha uee, man wanyekwaor mfe kua m-er u sha inja.” (Anzaakaa 1:1-4) Sha nahan yô, er ne lu ôron shi eren sha akaa a ne er ken takerada u Anzaakaa la, kua ityakerada i Bibilo igenegh cii nahan, ne hingir u lun a perapera man m-er u vough kpaa, shi a doo Yehova er ne kporom hen a na yô. (Pasalmi 15:1-5) Er ne seer fan ijirôron i sha mimi shi ne lu a m-er u sha ue shi lun a mfe kua m-er u sha inja la, kape shi ne hemba eren akaa a ne soo u eren kpa sha inja je la.
11 U veren ishima ér wanyekwaor nana er kwagh sha kwaghfan ka shami ga shinii? Ei, gadia ikyaior i í lu Mbakristu kpishi ngi eren nahan. Kwagh ne na yô, mbagenev ka ve na ve icivir, shi mba kera lahan ve er mba mbayev ga. (1 Timoteu 4:12) Ka i saan mbamaren vev iyol a ve, shi Yehova kaa ér ve na i saan un iyol. (Anzaakaa 27:11) Shin er ve lu iyev iyev nahan kpa, ve na jighjigh a vangertiôr ér mkaanem ma ma kaa ér: “Ver ishima sha or u vough, shi nenge sha or u mimi kpaa, gadia injar ngi sha ci u or u bem” la ma sha ci ve.—Pasalmi. 37:37.
Tsua Akaa a Ú Soo u Eren la sha Inja
12. Ka kwagh u vesen u nyi ikyaior ka i tsua u erene, man hii nan ve kwagh u ve tsough la ka a bende a uma ve gbemee?
12 Ka shighe u or lu iyev la i lu shighe u nana tsua akaa a nan soo u eren la ye, man akaa a ka a gema a due ker la ka a lu a tsan gbem je. Akaa agen a ú tsough hegen ne aa bende a we ken ayange a a lu van ken hemen la. U tsuan akaa a ú soo u eren sha kwaghfan la ka a va a uma u msaanyol man u dedoo kpaa. Akaa a ú tsough a mfe shio la a a na uma wou jimin cii una kera lu a inja ga. Hen ase er kwagh ne i lu mimi sha akaa ahar a i gbe u ú tsua ne yô. Hiihii yô: Ka unô ú zenden a ve? Hii nan ve i lu hange hange u fan mba ú zenden a ve laa? Ka sha ci u i ôr ken anzaakaa ér: “Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh, kpa ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.” (Anzaakaa 13:20) Inja na yô, aluer se mba zenden a mbafankwagh shin abumeaior yô, ica a gba ga tsô se hingir er ior mba se zenden a ve la nahan. Ka injaor i nyi ú soo we ú luu?
13, 14. (a) Dugh u we lun vea ior imôngo kera yô, u lun ijende a or la kua nyi kpa kere? (b) Kanyi kwaghbo i gbe u ikyaior ia palegha?
13 Ka wea henen kwagh u azende yô, ú ngu henen kwagh u lun imôngo vea ior. Ngula ka kwaghbo ga, kpa kwagh saa heela tseegh ga. Ka wea nengen televishen shin wea ungwan ma ityogholough shin wea ôron ma takerada shin wea nengen senema shin a lu Intanet kpaa, ú ngu kôron ijende a ior. Aluer awashima u ijende you shon ka u ijimbagh shin u pilagh shin ka u kenden isharen i gban màn mcimbim tsô kua ihyundugh ki msôrough shin nyityôkwagh i Bibilo i vende cii yô, ka “abumeaior,” a ka a eren kwagh inja er Yehova ngu ga la je ú lu zenden a ve ye.—Pasalmi 14:1.
14 Alaghga ú hen wer er ú ze mbamkombo mba Kristu shi ú eren tom ken tiônnongo kpa kpoghuloo yô, wea nenge ma senema u ipilagh shin wea ungwa tser u i koho u̱ i doo ungwan kpa i gem i we icam i doon ga je kpa kwagh a er ú ga. Shin ú hen wer aluer wea nenge foto u or u nan lu idyelegh sha Intanet kpusua wea tôô ashe sha kpa ka kwaghbo ga. Aluer wea hen nahan yô, apostoli Paulu kaa ér mhen wou la ka u shami ga! Á kaa ér: “Ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (1 Mbakorinte 15:33) Kwagh ka a er i vihi yô, azende a bo vihi mbamlu mba dedoo mba ikyaior i ken Kristu kpishi i i lu a inja i dedoo yô. Sha nahan yô, kange ishima u palegh amba azende la. Aluer ú er nahan yô, ú lu dondon kwaghwan u Paulu á we ne, á kaa ér: “De hingir nen inja i môm a tar ne ga, kpa i̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen sha er né kar er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la kpaa yô.”—Mbaromanu 12:2.
15. Ka kwagh u sha uhar u nyi i gbe u ikyaior ia tsuaa, man ka mtaver u nyi mbagen ka ve tagher a mi sha kwagh nee?
15 Ka kwagh u sha uhar u ú tagher a mi je ne. A gba u ú tsua kwagh u ú er shighe u ú bee makeranta yô. Aluer ú ngu hen ijiir i ka i taver u zuan a tom yô, alaghga ú nenge wer doo u ú er nyityô tom i ú zough a mi cii. Aluer ú ngu ken tar u ican i eren u zuan a tom yum ga yô, alaghga ú nenge a ityom kpishi i ia sar ú u eren yô, ityom ne igen ia lu a mshi shami kpaa. Alaghga atica ou shin mbamaren ou vea soo ér i va kpe ú iyol ken hemen, nahan vea wa ú kwagh ér u̱ er kwagh u una va ú a inyaregh kpishi shin una na ú ú hingir orinyar je kpaa yô. Nahan kpa, kwagh ne una pande shighe u ma ú civir Yehova la kpishi je.
16, 17. Pase er avur a ruamabera kposo kposo aa wase wanyekwaor nana lu a mnenge u vough sha tom u uke yô.
16 I̱ de hungur we u vanden timen ken Bibilo cii man ú tsua kwagh u ú soo u eren la ga. Bibilo wa se kwagh ér se eren tom, se koson ayol a ase, aluer se mba eren nahan yô, se mba tesen ser se kuma u nengen sha ayol ase. (2 Mbatesalonika 3:10-12) Nahan kpa ka cii la ga, akaa agen kpa nga a i gbe u ú er shighe u ú lu tsuan kwagh u ú er yô. Se mba taver we ishima ser ôr avur a ruamabera a a̱ dondo shin heen ne shi hen er aa wase wanyekwaor u tsuan kwagh u nan soo u eren la sha kwaghfan, peren uwegh ga yô, ka avur shon je ne: Anzaakaa 30:8, 9; Orpasenkwagh 7:11, 12; Mateu 6:33; 1 MbaKorinte 7:31; 1 Timoteu 6:9, 10. Ú ôr avur ne kera cii nahan, ú nenge er Yehova a nengen kwagh u ú we ishima u eren la kpa?
17 Tom u uke u̱ de gbe se kwagh je hembe mcivir u se civir Yehova ne ga. Aluer ú kuma u a fatyô u tôôn we tom shighe u ú bee kôleeji yô, doo. Aluer ka u ú seer zan makeranta shighe u ú bee kôleeji la yô, tema lam shami vea mbamaren ou. Nahan cii kpa, “akaa a a hembe lun a inja” la yô a de hungur we ga, ka akaa a ken jijingi je la. (Mbafilipi 1:9, 10) Kwagh u yange er Baruki, orngeren u Yeremia la a de eren we ga. Yange iantom na la kera gba un kwagh ga, kpa gema lu ‘keren akaa a vesen sha ci na iyol na.’ (Yeremia 45:5) Yange hungur un hen shighe la er ma ‘kwagh u vesen’ môm kpa una fatyô u kporom a na hen Yehova ga, shi una fatyô u wasen un u waren mtim u Yerusalem ga nahan. Kape aluer se kpa se kôr ityou ga ve kwagh wase una lu je la.
Akaa a ken Jijingi a̱ Gba Ú Kwagh
18, 19. (a) Kanyi ican mbawanndor a we kpishi ve lu yanaa, man doo u kunya a kôron we a ve nena? (b) Hii nan ve ior mbagen ka ve hen ér mba ijen ken jijingi ga?
18 I lu nahan ú nenge a foto u mbayev mba ken ityar i ijen i gbe ker vee? Aluer ú vande nengen a imba foto la yô, kunya a kôr ú a ve kpee. Kunya ngu ker ú a ior mbawanndor a we nahan kpa? Er nan ve i doo u kunya a kor ú a ve? Ka sha ci u ve kpishi kpa mba ijen. Mba ken ijen i Amoshi ngise tsenga ôron kwagh u i̱ la, á kaa ér: “Ayange nga van, kape Ter AÔNDO A kaa ne, a Me tindi ijen shin tar, kpa á lu ijen i kwaghyan shin imura i mnger ga, kpa á lu sha u ungwan kwaghôron u TER.”—Amoshi 8:11.
19 Sha kpôô yô, ior mba ve lu kpen ijen i ken jijingi ne kpishi mba “mbaibanave ken jijingi.” (Mateu 5:3) Ve kpishi ka ve hen ér mba ijen ken jijingi ga. Mbagenev je yô ka ve hen ér ve mba ye kwaghyan doo doo. Kpa, aluer ve hen nahan yô, ka sha er ve har sha ‘mfe u taregh’ u a kough uyôughyôughmbaakaav man mbaahaba mba keren mba kwaghfan u sangen yeke man mbamhen mba sha kwagh u aeren a vough la kua ambaakaa la yô. Mbagenev hen ér “kwaghfan” u hegen ne na yô, atesen a Bibilo kera nga a iwasen ga. Nahan kpa, ‘tar kera fa Aôndo sha gbenda u kwaghfan la ga.’ Kwaghfan u taregh la una wase ú u kporom hen Aôndo ga. Gadia “ka Aôndo ibumekwagh je.”—1 Mbakorinte 1:20, 21; 3:19.
20. Hii nan ve i lu ieren i sha kwaghfan ga u or dondon ieren i ior mba ve civir Yehova ga laa?
20 Ka wea nenge foto u mbayev mba ijen i ker ve nahan, ka i sar ú pe ma ú lu er ve nahanaa? Mayange ga cii! Nahan kpa, ikyaior igen i i lu hen icombor i Kristu yô tese ér saa ve pe ma ve lu ijen er ior mba ve lu kpen ijen i ken jijingi sha tar jimin cii ne nahan. Ashi nan kpa ikyaior ne ka i nenge ér agumaior a ken tar nga sha ian i ve, nga eren uma u ve soo la. Ve kera umbur er agumaior ne a lu paleghaa a Yehova nahan ga. (Mbaefese 4:17, 18) Kwaghbo u ngu a due ken ijen i ken jijingi la kpa hungur ve. Akaabo ne agen yô ka iyav mbu igyumukase i we a ishima ve shio la, man akaa a ijimba i eren man taav u màn man ihyundugh ki msôrough man mcimbim mbi mán dang dang mbi ve a mi la. Ijen i ken jijingi ngi i na or hingir u hembanato, kera lun a ishimaverenkeghen ga shi kera lun a awashima u uma kpaa ga.
21. Se kura ayol a ase sha ikyev i aeren a bo a ior mba ve civir Yehova ga la nena?
21 Sha ityôkyaa ne yô, shighe u ú lu ken makeranta vea ior mba ve civir Yehova ga la yô, de dondon ieren ve la ga. (2 Mbakorinte 4:18) Ve mbagenev je yô vea ôr kwagh u akaa a ken jijingi dang kpishi. U seer yô, mbaabaver vea samber a mbaaie sha abaver sha u tesen ér u eren idya ka kwaghbo ga, shi u màn msôrom hunden kpa ka kwaghbo ga, shin iliam i dang kpa ka kwagh u vough. Hendan a imba kwagh la. Za hemen u lun vea ior mba ve “lu a jighjigh u nan man imo i dedoo i ken ishima” yô. Hanma shighe cii yô ‘eren tom u Ter ngegh je.’ (1 Timoteu 1:19; 1 Mbakorinte 15:58) Zaan mbamkombo shi luun a ci ker shi pasen kwagh kpoghuloo kpaa. Tôôn tom u ishuen pania sha ashighe ashighe hen shighe u ú lu ken makeranta la. Hide lu a mnenge u ken jijingi u vough nahan ú nôngo gbeev ga.—2 Timoteu 4:5.
22, 23. (a) Hii nan ve gumor Kristu nana tsua u eren kwagh u una taver ior mbagenev u kavena? (b) I wa ikyaior kwagh ér ve er nyi?
22 Aluer ú ngu a mnenge u ken jijingi yô, akaa a ú tsough u eren la aa taver mbagenev u kaven. U tesen ikyav yô, gum Orkristu ugen fa kwaghkuhwan kpishi, shi ya akaren na a ken makeranta la kpa cica cii. Er bee makeranta yô, á kohol ter na ve eren tom u ovur uwindou i kimbin ve sha er una er tom pania yô. Atica na tsa fa er yange i hii ve er kwagh nahan ga, kpa aluer ú kporom hen Yehova yô, se na jighjigh ser ú fa.
23 Er ne lu henen kwagh u ne er a iyev enev nahan, ‘wa imagh ki dedoo sha ci wen ayol a en ken hemen, sha er ne kôr ave sha uma u a lu uma jim la’ yô. (1 Timoteu 6:19) Ver nen ishima sha er ne ‘umbur u A gbe ne’ la sha ayange a iyev enev—kua ayange a uma wen jimin cii yô. Ka cii gbenda u wan imaagh ki ayange a ken hemen doo doo je ne, ayange shon a aa kure mayange ga la.
Ú Mase Kuren We Nyi?
• Ka kwaghwan u nyi a wasen ikyaior u wan imaagh sha ci u ayange a ve a ken hemene?
• Ka ken igbenda i nyi nahan wanyekwaor nana “kporom hen Aôndo”?
• Ka akaa a nyi wanyekwaor nana tsua ve aa bende a nan ken hemene?
[Study Questions]
[Pictures on page 23]
Ú gema gbong gbong wou man msaanyol wou u uye la jimin cii ú ver sha u keren akaa ouwe?
[Picture on pages 24, 25]
Ikyaior i ken Kristu i lun a mkav ka i lu a mnenge u vough u ken jijingi