Taver Ishima Er Yeremia Nahan

“Kegh TER, lu dông, ishima you i̱ taver; een, kegh TER.”—Pasalmi 27:14.

1. Ka averen a dedoo a nyi Mbashiada mba Yehova ve zough a mini?

 MBASHIADA MBA YEHOVA mba ken paradiso u ken jijingi. (Yesaia 11:6-9) Ken tar u ú iv a mbamzeyol yum ne nahan, mba ken mlu u dedoo u ken jijingi u kpilighyol vea mba ve lu Mbakristu a ve imôngo la, ve cii mba bem bem a Yehova Aôndo kua hen atô ve ayol a ve kpaa. (Pasalmi 29:11; Yesaia 54:13) Man paradiso ve u ken jijingi ne ngu vesen seer a seer. Mba ve “eren ishima i Ter a ishima i môm” cii zua ave mba samber a paradiso ne. (Mbaefese 6:6) Mba eren kwagh ne nena? Ka sha u dondon atindiakaa a Bibilo shi tesen mbagenev kpaa ér ve kpa ve̱ er nahan, sha nahan yô mba lôhôn ve ér ve kpa ve̱ va zua a averen a paradiso shon ne.—Mateu 28:19, 20; Yohane 15:8.

2, 3. Kanyi akaa i gbe u Mbakristu mba mimi vea wa ishima a mini?

² Nahan kpa, ú ngu wer er se lu ken paradiso u ken jijingi ne nahan, ka u atsan aa kera tser se ga ze. Se mba myen her, nahan se mba gbe angev shi se mba been iyol, shi ken masejime yô ku ú mase hungwan a vese. Heela tseegh ga, se mba nengen a m-iv u akaaôron a profeti a a er kwagh u “ayange a masejime” la. (2 Timoteu 3:1) Ityav man ifer man angev kua ijen man atsan a vesen agen a nyoon tsung nga tseren uumace cii, man Mbashiada mba Yehova kpa mba iyol shô ga.—Marku 13:3-10; Luka 21:10, 11.

³ Dugh akaa ne cii kera kpa, se fa ser er se lu ken ikyasen i paradiso wase u ken jijingi ne, í tsee wese wese í doo nahan kpa, ken won u paradiso ne yô, ityoron ahumbe i bo i ahendan ngi toron taveraa. Yesu ta mba dondon nav icin ér: “Er ne lu ior i tar ne ga, Mo M gem M tsough ne shin tar ne kera yô, ka nahan man tar u ker ne ihom ye. Umbur nen kwaghôron u M ôr ne la Mer: Wanakiriki hembe ter na icivir ga; lu vea tôvom a ican yô, ne kpaa vea tôv ne a ican je.” (Yohane 15:18-21) Nyian kpa kwagh ne kaha kposo ga. Ior kpishi kav mcivir wase ne ga, shi inja na kpa ve fa ga. Mbagenev ka ve puu se shi ve laha se shi ve kôr se ihyom kpaa, di vough er Yesu lu kaa ér á er a vese nahan. (Mateu 10:22) Ashighe kpishi ior ka ve ker u vihin se iti sha u samber a mkaanem ma sha icugh, shin ve wa se aie iyol, ve gbidye konjo u aiegh ne ve samber a mi sha abaver wuee. (Pasalmi 109:1-3) Sha mimi yô, se cii se mba tagher a mbamlu mba sha ican tsung, nahan alaghga se mbagenev se hingir u yinan ishima. Kanyi ia wase se u wan ishima?

4. Ka hen an ka se ker iwasen sha u wan ishima?

⁴ Yehova una wase se. Jijingi yange mgbegha orpasalmi nger kwagh kaa ér: “Atsan a orperapera ngee, kpa TER ka A dugh nan ken a cii.” (Pasalmi 34:19; 1 Mbakorinte 10:13) Se kpishi se fatyô u eren shiada ser, ka sea suur sha Yehova vangertiôr yô, á na se tahav mbu wan ishima a nyityô mtaver cii. Mdoo u á doo se ishima la man iember i í ver se sha ishi la wase se u wan ishima a ishimayinan man mciem kpaa. (Mbaheberu 12:2) Ka nahan yô, ka sea tagher a mbamtaver je kpa, se tile her dông.

Mkaanem ma Aôndo Taver Yeremia Ishima

5, 6. (a) Ka akav a nyi a mbacivir sha mimi mba yange ve wa ishima se lu a mini? (b) Yange i yila Yeremia ér a lu profeti yô, er nena?

⁵ Hii sha igbetar je, mbacivir Yehova sha mimi ka vea tagher mbamtaver nan nan kpa,  ve lu a iember her. Mbagenev lu sha ashighe a Yehova ôr mbaaferev ijir, tsaha ve la. Mbajighjigh mban lu Yeremia man asande a ior mba ve lu sha ayange a na la, kua Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mbara kpaa. I nger akaa a ior mban ken Bibilo sha u a̱ na se ishimataver yô, nahan aluer se time sha akaa ve a i nger la yô, se zua a ityesen kpishi. (Mbaromanu 15:4) Ikyav i tesen yô, time sha kwagh u Yeremia la.

⁶ Er Yeremia lu iyev la je, i yila un ér a̱ lu profeti ken Yuda. Tom ne lu tom u kiriki ga cii. Ior kpishi civir mbaaôndo mbaaiev. Er Yoshia u lu tor shighe u Yeremia hii tom na la lu orjighjigh nahan kpa, ator agen á a mase van ken ijime zum u Yoshia kar kera la cii ban a jighjigh u nan, shi upristi kua uprofeti mba lu u vea tesen ior la kpa ve tile sha mimi ga. (Yeremia 1:1, 2; 6:13; 23:11) Tsô, yange Yehova yila Yeremia ér a̱ lu profeti nahan, lu un ken ishima nena? Yange mciem gba un iyol! (Yeremia 1:8, 17) Yeremia umbur kwagh u yange hii eren kyàgh la, wener: “Tsô, m kaa mer: Uwu! Tere, AÔNDO! M fa u ôron kwagh dedoo ga, gadia mo m ngu wanye je.”—Yeremia 1:6.

7. Yange í er a Yeremia hen haregh na nena, man un di gema er nena?

⁷ Ior mba hen haregh u Yeremia lu pasen kwagh her la yange ve fa keghen ato a na ga cii, shi ashighe kpishi yange ve hendan kwagh a na taveraa. Sha iaven igen la je yô, pristi ugen gbidye un shi kôr un na i za mande un igbe kpaa, í yilan pristi shon ne ér Pashur. Yeremia pase er ishima lu un ker shighe la yô, wener: ‘M kaa mer: Me kera ter Un [Yehova] ga, me kera ôr kwagh ken iti Na kpaa ga.’ Alaghga we kpa kape ashighe agen ka i lu ú ken ishima je la—í lu ú e̱r u̱ de tom shon kuaa yô. Nenge ase kwagh u yange wase Yeremia ve, wa ishima her yô. Á kaa wener: “Nahan [Mkaanem ma Aôndo, shin loho na] hingir mo ken ishima er usu u hian, u i cir u ken akuhe am yô, m wa ishima je, m vôr, hembam kera.” (Yeremia 20:9) Mkaanem ma Aôndo bende a we sha imba gbenda ne kpa?

Azende a Yeremia

8, 9. (a) Uria yange tese myen na sha nyi gbenda, man lu nyi i̱ gema i̱ va kere? (b) Kanyi yange i na Baruki iyol kpene, kpa i gema i wase un nena?

⁸ Yeremia lu tswen ken tom na u profeti la ga. Lu a azende, man a̱ shi nan kpa azende na ne yange taver un ishima kpaa. Kpa ka ashighe cii azende na ne eren kwagh sha kwaghfan ga. Ikyav i tesen yô, Uria, profeti ugen u un kpa eren tom profeti di er Yeremia nahan la uve ityough yôôn icintan sha Yerusalem man Yudah “vough er Yeremia nahan.” Kpa Tor Yehoyakim ne zwa ér i̱ wua Uria yô, mciem maa gba profeti ne iyol, á yevese á yem ken tar u Igipiti. Kpa ayem na la yima un ga. Ior mba tor zenda un ityô, za kôr un hide a na ken Yerusalem, í va wua un ker. Nenge er kwagh ne yange una cier Yeremia iyol sha wono!—Yeremia 26:20-23.

⁹ Ijende igen i̱ Yeremia lu a mi yô, lu orngeren na Baruki. Baruki suen Yeremia doo doo je, kpa sha iaven igen la un kpa kera har ishima na sha akaa a ken jijingi jighilii ga. Á gba toor iyol kaan ér: “Aye! Kwagh tserem ve! gadia TER seer  ijungwen sha ican yam; m vôr a mkin wam, man m zough a mmem ga!” Iyol ngi hiin u kpen Baruki yô, akaa a ken jijingi kera gba fan gban un ishima yum ga. Nahan kpa, Yehova kôôm Baruki sha kwaghfan, un kpa ungwa mkôôm la. Shi taver un ishima kpaa ér waren na mtim u a tim Yerusalem la kpaa. (Yeremia 45:1-5) Er i kôôm Baruki hide tile ken jijingi doo doo nahan, yange á doo Yeremia kpen kpen!

Yehova Súè Profeti Na

10. Ka uityendezwa mba nyi Yehova yange er a Yeremia ér una sue unu?

¹⁰ Kwagh u hemban cii yô, Yehova undu Yeremia ga cii. Yehova fa er lu profeti na ken ishima yô, nahan á sue un, a taver un kpaa. U tesen ikyav yô, zum u Yeremia hii tomshiren na kyagh ve, lu un er un yina u eren tom ú i ne un la, Yehova kaa a na ér: “De cie ve ga; gadia M ngu a we sha u yiman we, kape TER A kaa ne.” Yehova er profeti na ne er una er tom ú un ne un la been cii yô, á shi á kaa a na wener: “Vea ta num sha a we, kpa vea hemba u ga; gadia M ngu a we sha u yiman we.” (Yeremia 1:8, 19) Ityendezwa la yange i̱ sur un ishima je zua ga! Shi Yehova er sha ityendezwa na la kpaa.

11. Er nan ve se fe ser Yehova yange kure ityendezwa i er a Yeremia ér una kura un laa?

¹¹ Ka nahan ve yange i mande Yeremia igbe shi i lu lahan un ken igbar kpa, a kaa vangertiôr nahan ye, ér: “Kpa TER ngu a mo er orageegh u cier iyol; nahan yô, mba ve tevem a ican vea nôngo gbev, vea hemba ga; vea va ahenge tsung je.” (Yeremia 20:11) Shi anyom nga karen yô ior lu keren Yeremia aa ku, Yehova za hemen u kuran un, nahan Yeremia kpa war mtim u i tim Yerusalem la di er Baruki nahan, kpa mba ve lu̱ tôvon un a ican la kua mba ve wa icintan na ikyô ga mbara cii, ve tim, shi i kôr mbagen i yem a ve uikyangen ken Babilon.

12. Er akaa a nan iyolkpen a lu nahan kpa, kanyi kwagh i doo u se lu a mi ken ishima?

 ¹² Kape nyian kpa Mbashiada mba Yehova kpishi ve lu wan ishima a atsan di er Yeremia nahan je la. Er i vande teren nahan, kwagen ka i lu mbamyina asev ve na ve atsan ne a tser se ye, agen di yô se yaan sha ci u mlu u tar ú gem ú gbe hingir nzughul nzughul ne, shi agen di yô, ka i lu ior mba ve hendan a tom wase ne ve va a mi sha avese ye. Atsan ne aa fatyô u nan or iyolkpen. Alaghga sha iaven igen yô se kpa a nenger se iyol se nyôr henen a ishima er Yeremia nahan ser, shin se fatyô u zan hemen a tom wase ne je kpaa-o. Sha kpôô yô, se fatyô u veren ishima ser ashighe agenegh iyol ia kpe se. Iyolkpen ngi i wase se u karen iyol, fan er Yehova a doo se ishima í za kighir la. Yô, mayange je se kera er kwagh er ngise Uria er la nahan ga, se kange ishima, mayange se de ser iyolkpen i̱ tule se i̱ hide a vese ijime ken tom u se lu eren Yehova ne ga. Kpa se gema se dondo ikyav i Yeremia la nahan se lu a vangertiôr ser Yehova una súè se.

Er Se Kar Ve Se Hemba Iyolkpen Yô

13. Se dondo ikyav i Yeremia man Davidi la nena?

¹³ Yeremia yange a shi lamen vea Yehova Aôndo nduuruu, a shi pasen un mbamzeyol nav shi sônon un ér a̱ na un tahav kpaa. Kwagh ne ka ikyav i dedoo i se dondo yô. Davidi u sha ayange a ngise u un kpa veren ashe a Aôndo sha u a̱ na un tahav la nger ér: “TERE, ver ato sha akaaôron am; ver ishima sha mtoghol wam. Ver ato sha imo i myer wam, Tor wam man Aôndo wam; gadia ka We m sen U ye.” (Pasalmi 5:1, 2) Mkaanem ma í nger ken Bibilo sha kwagh u uma u Davidi la tese ér, hanma shighe u Davidi yange una sôn iwasen yô, Yehova a na un. (Pasalmi 18:1, 2; 21:1-5) Kape se kpa shighe u se tagher a mbamtaver shin í lu inja er mbamzeyol asev gande se tahav, man se gem se er msen hen Yehova shi se pase un kwagh u a lu se ken ishima ve, se zua a msurshima je la. (Mbafilipi 4:6, 7; 1 Mbatesalonika 5:16-18) Yehova vende u keghen atô avese ga. Kpa á gema á taver se ishima nahan ér, ‘Una koso se.’ (1 Peteru 5:6, 7) Kpa, aluer se er msen hen Yehova, kpa se kera kegh ato se ungwa kwagh u un a ôr la ga nahan, shi á lu a inja kpa?

14. Mkaanem ma Yehova yange ma bende a Yeremia nena?

¹⁴ Yehova lamen a vese nena? Shi hide time ase sha er Yehova yange lamen a Yeremia la. Er Yeremia lu profeti yô, Yehova lamen a na jighilii. Yeremia pase er mkaanem ma Aôndo ma kôr un sha mtema yô, á kaa ér: “Ka a zua a akaaôron a Ou yô, m ya a, akaaôron a Ou hingir mo iember man msaanyol ken ishima yam; gadia i yilam sha iti You je, TERE, Aôndo u akum a Sha.” (Yeremia 15:16) Een, yange saan Yeremia iyol er i lu yilan un sha iti i Aôndo yô, shi mkaanem Nam kpa ma lu profeti ne kwagh u injaa. Nahan, sase Yeremia iyol u pasen loho u i wa un sha ikyev la, di er Paulu kpaa nahan.—Mbaromanu 1:15, 16.

15. Se môôr mkaanem ma Yehova ken asema ase nena, man ka nyi akaa nahan se time sha mi ve, se kange ishima ser mayange se cir zwa ga?

¹⁵ Yehova kera lamen a ma or jighilii nyian ga. Kpa, se gema se mba a mkaanem ma Aôndo ken Bibilo. Nahan, aluer se mba henen Bibilo sha gbashima shi gbidyen kwar sha kwagh u se hen la yô, kape se kpaa mkaanem ma Aôndo ma a hingir se “iember man msaanyol” ken ishima je la. Shi a saan se iyol kpishi er ka sea due ve í yilan se sha iti i Yehova shighe u se lu ôron mbagenev mkaanem man yô. Er ma orgen môm shin tar nan lu pasen iti i Yehova nyian ga, í lu se tseegh nahan, mayange kwagh ne a̱ de hungur se ga. Ka Mbashiada nav tseegh ve lu yôôn loho u dedoo u Tartor u Aôndo a ver la, shi ve lu tesen mbaasemaleghlegh sha er ve hingir mbahenen mba Yesu Kristu kpaa ye. (Mateu 28:19, 20) Nenge ian i civirigh i se lu a mi ne sha wono! Aluer se time sha kwagh u civirigh u Yehova a we se sha ikyev ne nahan, a er nan je ve se cir zwa sha wono?

Se Kôr Ityough sha Ujende mba Se Lu a Mi La

16, 17. Yeremia yange nenge uijende mba lun a mi nena, man se kav un nena?

¹⁶ Yeremia shi pase kwagh ugen u na un  ishimataver yô. Á kaa ér: “M tema nongo a mba i lu ve iyol yagh yagh la ga, m ember kpaa ga; m tema tswen, sha ci u uwegh Ough ku lu sha a mo yô, gadia U ivim a iyugh.” (Yeremia 15:17) U Yeremia a̱ kôr ijende a ior mba vea vihi mlu na yô, yange í lu un guda u lun tswen. Kape se kpa se nengen akaa nyian je la. Mayange se mba hungur icintan i apostoli Paulu a te ne ga, a kaa wener, “ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo,” mbamlu mba dedoo mba se lu a mi anyom imôngo je kpa, á fatyô u vihin ve.—1 Mbakorinte 15:33.

¹⁷ Ujende mba bov vea na jijingi u tar ne una vihi mhen wase. (1 Mbakorinte 2:12; Mbaefese 2:2; Yakobu 4:4) Nahan yô, de se tsaase mkav wase u ken ishima la sha er se kav ujende mba ve lu mba bov shi se nyagh ve gbindigh gbindigh yô. (Mbaheberu 5:14) Luun er Paulu una lu sha tar her nyian nahan, ú hen wer ma á kaa a Orkristu u nan nengen usenema mba tesen ijimba i eren man ipila shin anumbe a sha igyosough la ér nyi? Ma a we anmgbian u nan lu keren u yan ijende a ior sha Intanet mba fan tsô kpa nan fe ve ga kuaa la ér nyi? Ma á nenge Orkristu u ka nan saa eren anumbe a sha vidio kpii, shin nan saa nengen televishen kpii, kpa nan gem nan ver shighe jighilii u henen kwagh nan ikyangegh ga la nena? —2 Mbakorinte 6:14b; Mbaefese 5:3-5, 15, 16.

Lu ken Paradiso u ken Jijingi la Her

18. Kanyi ia wase se se taver ken jijingi dông here?

¹⁸ Paradiso wase u ken jijingi ne gba se kwagh kpen kpen je. Ma kwagh ugen môm u a war zulum sha mi shin tar nyian tsô ngu ga. Mba ve ne jighjigh ga je kpa ka ve shi ôron kwagh u dooshima man ikyo i wan kua erdoo u Mbakristu ve lu a mi hen atô ve la. (Mbaefese 4:31, 32) Nahan cii kpa, hemba kan hange hange u se hemba iyol kpen hegen cii. U lun a azende a dedoo man msen u eren kua u henen kwagh gban uwer ga la una wase se se taver ken jijingi dông her. Akaa ne aa na se tahav mbu se fatyô u tagher a nyityô ameen cii, suur sha Yehova vangertiôr.—2 Mbakorinte 4:7, 8.

19, 20. (a) Kanyi ia wase se u wan ishima? (b) I nger kwaghhenen u a dondo ne sha ci u unô, man ka unô kpaa kwaghhenen ne una lu ve a inja?

¹⁹ Mayange se de ser m-anger u mba ve ker loho wase u ken Bibilo ihyom ve anger se la a̱ na se, se̱ vôr se̱ hide ijime sha jighjigh u nan wase ga. Mba ve lu tan num sha a vese la ka Aôndo iyol na je ve lu hendan a na, vough er mbaihyomov mba yange ve tôv Yeremia a ican la kpa lu Aôndo iyol na ve lu handan kwagh a na nahan. Vea hemba ga. Yehova u á hembe mbaahendanev asev tahav í yem zende zende la kaa a vese ér: “Kegh TER, lu dông, ishima you i̱ taver; een, kegh TER.” (Pasalmi 27:14) Er ishimaverenkeghen i se lu a mi ken Yehova la i̱ we amise ken asema ase nahan, se kange ishima gbang, mayange se yina ishima se de u eren kwagh u dedoo ga. Se lu a vangertiôr ser, se va sunda kpee aluer se yina ishima ga yô, di er Yeremiah man Baruki kpa lu nahan.—Mbagalatia 6:9.

²⁰ Mbakristu kpishi ka u vea zer nôngon kwagh gbem sha u iyol i̱ de kpeen ve ga yô. Kpa sha gbaa ne yô ikyaior ngi hembe tagher a mbamtaver mba vihin cii. Kpa ve kpaa mba a aan a injaa a vea fatyô u nôngon kwagh, hemban kpaa yô. I nger kwaghhenen u a dondo ne sha ci u ikyaior i i lu hen atô wase ne jighilii. Shi kwaghhenen ne una lu a inja hen mbamaren man mbaganden mbagen ken tiônnongo mba ve tsegh ayol a ve, nahan ve lu sha ian i wasen ikyaior i i lu ken tiônnongo la sha kwaghôron ve shin sha ikyav i tesen ve shin sha ma gbenda ugen jighilii la kpaa.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Er nan ve se fatyô u veren ashe ser akaa agen aa na se iyol kpene, man ka hen an se gema ser nana̱ wase se?

• Er í na Yeremia tom u taver nahan kpa, yange hemba iyol kpen na nena?

• Sea lu yan ican je kpa, kanyi ia na ishima yase ia ‘ember shi ia lu saan saanaa’?

[Study Questions]

[Picture on page 17]

Yeremia yange nenge ér un ngu iyev shi mfe na yina gande u una lu profeti

[Picture on page 18]

Er i lu tôvon Yeremia a ican nahan je kpa, á fa ér Yehova ngu a na “er orageegh u cier iyol” nahan