Mba Ve Ne Aôndo Icivir Yô Vea Zua A Mtsera
Mba Ve Ne Aôndo Icivir Yô Vea Zua A Mtsera
“Aa va gure U inya, aa civir iti You kpaa.”—PASALMI 86:9.
1. Er nan ve se uumace se fatyô u hemban nan Aôndo icivir aa akaa a igbetar a lun a uma ga laa?
YEHOVA kuma u ngohol icivir hen akaa a á gbe a cii. Akaa a lun a uma ga a á gbe a la nga nan un icivir ving ving, kpa se uumace yô, se mba a tahav mbu henen sha kwagh shi kaven kwagh shi tesen iwuese, shi se mba a tahav mbu civir kwagh kpaa. Nahan yô, zum u orpasalmi kaa wener: “Ember, wuese Aôndo, we tar sha won cii, wa icam, ter icivir i iti Na; gema iwuese Na, i̱ hingir kwagh u icivirigh!” la, lu se je ôr kwagh ne a vese ye.—Pasalmi 66:1, 2.
2. Ka unô ve er sha mkaanem ma ma kaa ér se̱ civir iti i Aôndo laa, man ka sha ci u nyi?
2 Uumace kpishi venda Aôndo, shin ve venda u nan un icivir. Nahan kpa, Mbashiada mba Yehova mba hemban iorov miliôn ataratar ken ityar 235 tese ér ve yô, ve nenge a “mlu [u Aôndo] u i nengen a mi sha ashe ga la” ken akaa a á gbe a la, shi mba “ungwan” shiada i igbetar i lu eren ving ving la kpaa. (Mbaromanu 1:20; Pasalmi 19:2, 3) Shi er ve henen Bibilo yô, ve fa Yehova shi á doo ve ishima kpaa. Pasalmi 86:9, 10 tsengakaan nahan ér: “Tere, akuraior a U er cii, aa va, aa va gure U inya, aa civir iti You kpaa. Gadia U hemba, U eren akaa a kpilighyol; ka We tseegh U lu Aôndo ye.”
3. “Zegeikpelaior” ngi “eren tom . . . tugh man tetan kpaa” nena?
3 Mpase 7:9, 15 kpa ôr se kwagh u “zegeikpelaior” i mbacivir Aôndo ér ngi “eren [Aôndo] tom ken tempel Na tugh man tetan kpaa.” Kpa ú ngu wer, Aôndo ngu kaan wener mbatomov nav ve gbaa wuese un sha zwa zever zever aa mmem shio ga, kpa mbacivir un mban mba nongoior u u tser tar jimin cii yô. Nahan ka a luun tugh ken vegher tar ne yô, ken vegher tar ugen di mbatomov mba Aôndo ve lu pasen kwagh ker kpoghuloo. Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser, mba ve lu nan Yehova icivir la mba eren nahan tugh man atetan kpaa. Ica a gba ga tsô, “hanma kwagh u a lu a iôôn tsô yô,” una kende imo a wuese Yehova. (Pasalmi 150:6) Kpa cii man shighe la a va yô, kanyi se asange asange se er sha u nan Aôndo iciviri? Ka mbamzeyol mba nyi nahan alaghga se tagher a mini? Man ka averen a nyi a lu keghen mba ve ne Aôndo icivir laa? Se nenge nen kwagh u Bibilo i er se sha kwagh u ipyaven i Gadi i ken Iserael la, nahan se zua a mlumun sha mbampin mban.
Mzeyol u Ngise Gadi Tagher A Mi Yô
4. Ka mzeyol u nyi ipyaven i Gadi ngise tagher a mini?
4 Cii man Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa yô, ipyaven i Gadi sôn ér i na ve tar u doon ilev u ú lu sha ityoughkitaregh ki ifi Yordan la. (Numeri 32:1-5) Ijiir ne lu ijiir i vea tema her yô, vea tagher a mbamzeyol kpen kpen. Uipyaven mbagenev mba ve tema vegher u shin ityôtar i Pev u Yordan la yô zua a mkor—pev ne yángé akumautya a mbaihyomov vev u va tan ityav sha ve. (Yosua 3:13-17) Kpa tar u ú lu vegher u sha ityoughkitaregh ki Yordan la yô, takerada u George Adam Smith a nger, í yer ú ér The Historical Geography of the Holy Land la kaa ér: “Tar ne ka kpuun kpuun u vesen u Arabia u a samber a yem ica yô; ma kwagh môm tsô ngu ken ú u yangen or zende ga. Sha nahan yô, mbakuranilev mba kwaghyan a ban ve kôr nyôron ken tar ne akum akum ka kwagh u nyian a mi ga, man mbagenev ken ve je yô, hanma inyom yô, ka ve hurugh ve za a ilev vev ken tar la.”
5. Yakob taver ônov mba Gadi ishima ér a ta num sha ve yô ve er nena?
5 Ipyaven i Gadi una er nena sha mzeyol u tagher a mi u been sha won ga nee? Tertamen Yakob lu tsengaôron uderimbaanyomov imôngo ken ijime, zum u beeyol kumbur kumbur mase shin u una kpe la, wener: “Gadi yô, mbanumungbenda vea ta num sha a na; un di una mough num a ve ijime.” (Genese 49:19) Aluer or ôr mkaanem man fese yô, alaghga nana hen ér ka ma dedoo ga. Kpa sha mimi yô, mkaanem man lu tindi je i wa Mbagadi ér a̱ ta num sha ve yô, ve kpa ve de tem a tema ga, ve or iyev kpee. Yakob taver Mbagadi ishima ér aluer ve er nahan yô, mbanumungbenda mbara vea yevese a yem a kunya iyol, ve di vea mough num a ve ijime.
Mbamzeyol mba Se Tagher a Mi ken Mcivir Wase Nyian Ne
6, 7. Mlu u Mbakristu nyian zua kwagh môm a mlu u ipyaven i Gadi la nena?
6 Mbakristu mba sha ayange ne tagher vanger a mbamtaver man mbamzeyol mba tar u Satan ú ve a mi sha ve vough er ipyaven i Gadi kpa tagher a mbamzeyol nahan; se mba a ma mkor u sha ivande u una yángé se u nôngon a mbamzeyol mban ga. (Yobu 1:10-12) Se kpishi se mba nôngon a mbamtaver mba ken makeranta man ican i keren kwaghyan shi yesen ônov kpaa. Heela tseegh ga, mbamzeyol mbagenev ka mba ve lu ken vese jighilii yô. Mbagenev ken vese gba iwan i vesen shin mba a côron uange i̱ í lu er ka “saa ken iyol” ve nahan yô. (2 Mbakorinte 12:7-10) Mbagenev yô, nenge ér ve gba kwagh ga. “Ayange a bo” a iyolbeen kpaa nga yangen Mbakristu mba beenyol mbagenev u shiren Yehova tom er ngise ve lu a agee iyol ve ve eren nahan la.—Orpasenkwagh 12:1.
7 Apostoli Paulu umbur se kwagh ugen kpaa wener, se mba “nôngon ityav a . . . ujijingi mba aferev mba sha ajiir a Sha.” (Mbaefese 6:12) Hanma shighe yô, se mba tagher shigh a “jijingi u taregh,” u a lu jijingi u ihyembeato man mvihi u aeren a dedoo a Satan man azôv a na ve lu samber a mi la. (1 Mbakorinte 2:12; Mbaefese 2:2, 3) Er Loti u lu or u cian Aôndo la ya ican ken ishima nahan, alaghga se kpa, se mba yan ican ken ishima tsung sha ci u akaa a ijimbagh a mba ve kase se ve ôron shi ve eren se nengen ne. (2 Peteru 2:7) Shi Satan ngu tan num sha a vese jighilii. Satan ngu nôngon ityav a asande a mba i shigh ve mkurem mba ve “kor atindi a Aôndo shi [ve] lu eren shiada sha kwagh u Yesu kpaa” la. (Mpase 12:17) Mba ve lu “iyôngo igen” i Yesu la kpa, Satan ngu tan num sha ve sha u cirin tom ve shi tôvon ve a ican kpaa.—Yohane 10:16.
Se Hide Ijime Shin Se Nôngo Kwagha?
8. Ka nyi i doo u se er sha num tan u Satan a lu tan sha a vese nee, man ka sha ci u nyi?
8 Satan ngu tan num sha a vese, nahan se er nena? Er ipyaven i Gadi ngise er nahan, se kpa gba kpee u se taver ken jijingi se nôngo kwagh er Aôndo á tese ér se er nahan. Kpa kwagh ngu a er i vihi yô, mbagenev ken a vese ya gaduga a mbamtaver mba uma maa hide ijime, kwagh kera gba ve a ityom ve i ken jijingi ga. (Mateu 13:20-22) Orshiada ugen ôr ityôkyaa i̱ i hii ve ingyegh ki mba van mkombo ken tiônnongo na ki lu panden yô, wener: “Anmgbianev mba vôron. Tume ve iyol cica cii.” Sha kpôô yô, atôakaa nga nyian kpishi aa a na ior a vôr yô. Sha nahan yô, ka ican ga cii u or nengen mcivir u Aôndo ér ka zayol ugen, shin ka ikyav mbi yuhwan tsô. Kpa mnenge ne ka mnenge u vough—shin u shami je kpa?
9. Se zua a mmem sha u tôôn igbur i Kristu nena?
9 Hen ase sha kwagh u Yesu ôr a ikpelaior i sha ayange a na, i tume ve iyol kpishi sha ci u mbamtaver mba uma la; á kaa a ve ér: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem.” Kwaghôron u Yesu ne tese ér or nana zua a mmem sha u panden tom u Aôndo u nan eren la shinii? Ka nahan ga cii, gadia Yesu kaa wener: “Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en.” Igbur ka gbough shin ka iyôgh ki ka i tôndo ki vough, nahan ki wase or shin zendenya u tôôn ikyav mbi mbi yoho kpishi yô. A er nan ve or nana soo u tôôn imba igbur ne nahana? Kera je kpa, vande ‘vôron se iyol’ ga zee? Een, vôr se iyol, kpa ishemberkwaghôron i ken zwa Grika ne, a fatyô u ôron i nahan kpaa ér: ‘Tôô nen igbur yam a mo imôngo.’ Nenge ase yô: Yesu kaa wener una wase se u tôôn ikyav yasev! Ka sha agee a ase se tôô mbi ga.—Mateu 9:36; 11:28, 29; 2 Mbakorinte 4:7.
10. Kanyi i dedoo ka i̱ due ken mnèngé u se lu nôngon se se na Aôndo civir laa?
10 Zum u se tee igbur i lun orhenen i Yesu a ne se la yô, se mba nôngon num a Satan. Yakobu 4:7 kaa a vese ér “hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” Kpa ú ngu wer u hendan a Diabolo ka kwagh u ican ga ze. Gba u se nôngo kwagh tsung ve se civir Aôndo ye. (Luka 13:24) Kpa Bibilo tôndo zwa a vese ken Pasalmi 126:5 ér: “Mba ve lee a mliam iker yô, vea sunda a iember tsung.” Aôndo u se civir ne ngu a iwuese sha tom u se lu eren ne. “Un ne mba ve lu keren Un la injar,” shi veren mba ve ne un icivir la kpa doo doo.—Mbaheberu 11:6.
Mbapasenkwagh u Tartor mba Nan Aôndo Icivir
11. Kwaghpasen ka a wase se u hendan a numtan u Satan a lu tan sha avese la nena?
11 Yesu wa se tindi wener: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” Tom u pasen kwagh ka gbenda u vesen u nan “Aôndo nagh ku iwuese.” (Mateu 28:19; Mbaheberu 13:15) Mwe u wan ‘akôv shin angahar, aa a lu mkoholyol u sha ivangeli i bem’ la ka vegher u hange hange u “ikav mbi utyav” yasev—mbi se yaren tom a mi u hendan a numtan u Satan sha vese yô. (Mbaefese 6:11-15) U nan Aôndo iwuese shighe u se dugh kwaghpasen la ka gbenda u doon kpekpe u ua wase se u nyôôso jighjigh wase u nan yô. (2 Mbakorinte 4:13) Kwaghpasen ngu a wase se u tôôn asema a ase sha mbamhen mbabov kera. (Mbafilipi 4:8) Ka sea due kwaghpasen yô, se zua a ian i lun a mbacivir a vese imôngo saan saan sha gbenda u ua maa mlu wase yô.
12, 13. Mdugh u icombor duen kwaghpasen nduuruu la una wase í nena? Tese ikyav.
12 Tom u pasen kwagh ka tom u injaa u tsombor cii ua er ú yô. Sha mimi yô, inumbe ia akuma akuma ngi hange hange sha ci u mbayev. Kpa, shighe u tsombor u dugh kwaghpasen imôngo la a̱ de gem lu shighe u van a zwa nusuu ga. Mbamaren vea er kwaghpasen una maa ônov vev iyol aluer ve tese ve u pasen kwagh tsembelee yô. Ka hembe saan mbayev iyol u eren kwagh u ve fe tsembelee la ga he? Aluer mbamaren tese kwaghfan, mba kighir ônov ér ve er kwagh ua gande ve tahav ga yô, vea wase ve u zuan a iember ken tom kwaghpasen.—Genese 33:13, 14.
13 Heela tseegh ga, tsombor u ú wuese Aôndo imôngo la ngu hembe lun kangenaa. Hen sha kwagh u anmgbian u kwase ugen u nom na u nan jighjigh ga la yange yem apenan, undu un a ônov utaan la. Anmgbian u kwase ne tagher shigh a mtaver u eren tom koson ônov mban. Yange hingir un ken ishima hang, nahan kera wa ikyo sha akaa a ken jijingi aa sha ci u ônov nav ga shinii? Á kaa wener: “Yange m ôron Bibilo shi m henen ityakerada i̱ í har sha Bibilo la kpa kpoghuloo shi m lu eren sha akaa a m lu ôron la cii. M zaan mbamkombo aa ônov av nduuruu, shi kwaghpasen sha ihinda-ihinda kpa lu nahan. Kanyi yange i due ken iniôngon yam nee? Ônov av mbautaan mban cii i er ve batisema.” We kpa, aluer ú ngu eren tom kwaghpasen kpoghuloo yô, tom ne ua wase ú sha iniôngon i ú lu nôngon wer ú yese ônov ou “sha mkôôm man kwaghwan u Ter” la.—Mbaefese 6:4.
14. (a) Agumaior aa na Aôndo icivir ken makeranta nena? (b) Kanyi ia wase ikyaior ve ‘kunya ua kôr ve sha ci u Loho u Dedoo’ ga?
14 Ne agumaior, aluer ne mba hen ijiir i tindi a lumun ér ken makeranta kpa or á fatyô u pasen mbagenev kwaghaôndo yô, ne mba nan Aôndo icivir sha u pasen mbagenev kwagh ken makeranta kpa, shin ne mba den ner mcie u cian or a̱ yange ne? (Anzaakaa 29:25) Wankwase u anyom 13 u ken tar u Puerto Rico nger wener: “Er i gbe je m ngu a cia u pasen kwagh ken makeranta ga, sha ci u m fa mer ka mimi je ne. Hanma shighe u ka a pine mpin ken klase yô, ka m nôngo u kenden wegh sha ôron mbagenev kwagh u m hen ken Bibilo yô. Tica ka una lu a nyôr klase a vese ga yô, m za tema ken iyou i koson ityakerada, m ôr takerada u Young People Ask la.” * Yehova ver ishimataver na ne doo doo kpa? Á kaa ér: “Ashighe agenegh mbakov wam mba ken klase ka ve pinem mbampin shi ve kaa ér m na ve takerada u Young People Ask la.” Aluer ka cier we iyol u eren er wankwase ne nahan yô, alaghga a gba u ú hen kwagh sha tseeneke wou kpoghuloo sha er ú kar ú fa “er ishima i Aôndo i lu yô.” (Mbaromanu 12:2) Nahan aluer ú na jighjigh ken ishima you wer, kwagh u ú hen ne ka mimi je ne yô, mayange je ‘kunya ua kôr ú sha ci u Loho u Dedoo’ ga.—Mbaromanu 1:16.
‘Hunda Bugh’ u Eren Tom
15, 16. Ka “hunda u vesen man u ageegh” u eren tom u nyi u bugh Mbakristu mbagenev, man ka averen a nyi ve zough a mini?
15 Ngise apostoli Paulu nger kwagh kaa wener “hunda u vesen man u ageegh bughum.” (1 Mbakorinte 16:9) Mlu wou una na ú ian i eren tom ugen seer je kpa? U tesen ikyav yô, aluer ú ngu eren tom pania u keke yô a gba u ú naan ahwa a kwaghpasen 70 sha uwer, man aluer ka ishuen pania ú lu eren yô, ú naan ahwa 50 sha uwer. Mbakristu mbagenev mba soon kwagh u upania sha ci u tom u ve lu eren sha gbashima la. Kpa upania mba gem mba nengen ér ve hemba anmgbianev vev mba nomso man mba kasev sha ci u mba hembe vihin shighe ken tom u kwaghpasen a ve yum ga. Er ma i lu nahan yô, mba nengen ayol a ve er Yesu á taver se asema ér se nengen ayol a ase nahan la, á kaa wener: “Se mba mbashiren kpa se kuma injar ga, se er kwagh u ma se er keng la tsô.”—Luka 17:10.
16 Saa or nana tsaha iyol i nan shi nana fa u sôron akaaeren a nan veren sha inja sha inja shi nana lu a ishima i tangen iyol i nan ga ve nana kôr cio u eren tom pania ye. Er i taver u eren nahan kpa, aluer se er nahan yô, se zua a averen a a kom sha iniôngon yase yô. Gumkwase ugen u eren tom pania u i yer un ér Tamika la, kaa ér: “M fe u m fe u pasen kwagh u mimi jighilii la ka iveren i vesen kpen kpen.” Shi á kaa ér: “Ka wea lu pania yô, ka ú yar tom a Bibilo je i zua ga. Hegen ka mea due kwaghpasen yô, hanma hunda u m nyer her cii ka m lu a avur a ruamabera a a lu a inja hen orya la yô.” (2 Timoteu 2:15) Pania ugen, mba yer un ér Mica, a kaa wener: “Iveren igen i kpilighyol yô, ka u nengen er mimi á gem uma u or yô.” Gumor ugen, mba yer un ér Mateu, un kpa á ôr kwagh u iember i “nengen er or ve ken mimi yô. Ma iember igen môm hemba ingin ga.”
17. Ishima yange i taver anmgbian u kwase ugen ker u eren tom pania ga, kpa gema hemba zayol ne nena?
17 Ú fatyô ú eren tom pania kpa? Alaghga ka ú pe eren tom ne kpa ú nenge wer ú yina sha ú. Anmgbian u kwase ugen, mba yer un ér Kenyatte, á kaa wener: “Ishima yange i taver mo sha kwagh u tom pania ga cii. M hen mer m kuma u eren ú ga. Yange m vande fan u wan ago a hiin iliam a or shin timen ken Ruamabera a nan ga.” Kpa, mbatamen yange ve tsua anmgbian u kwase ugen u á fe tom pania yô, ér á er tom a na imôngo. Kenyatte kaa ér: “Yange saan mo iyol kpishi u eren tom a na imôngo. Kwagh ne na yô maa m soo mer me er tom pania.” We kpa, aluer í taver we ishima shi í tsaase we yô, alaghga ú soo u eren tom pania.
18. Ka averen a nyi mba ve eren tom mishen vea fatyô u zuan a mini?
18 Tom pania ua fatyô u bughun we hunda u eren ityom igen icivirigh. Ikyav i tesen yô, noov mbagenev kua kasev vev vea fatyô u aren sha ian i á tsaase ve sha ci u tom mishen, á tindi ve vea yem ken ityar igen yô. Gba u á hoghol mbamishen a tar u he ú í tindi ve ker la, alaghga a gba u vea hen zwa u he shi vea hen aeren a ior mba hen ijiir la, shi vea hen u yan akaayan a ve vande fan ga kpaa. Kpa averen a vea zua a mi la aa na haghelaa ne cii una gba kwagh ga. Mildred, ka kwase u eren tom mishen ken tar u Mexico u á fe tom tsema tsema yô. Á kaa wener: “Mayange je m ngu a vaa afanyô mer er nan jim yange m nyôr tom mishen ga. Er m lu anye je tsô m lu a isharen i eren tom ne.” Ka averen a nyi nahan á zough a mini? Á kaa wener: “Shighe u m lu ken ya la yô, í taver mo kpishi u zuan a or ú me hen Bibilo a nan yô. Kpa heen ne, ka nahan ga, shighe ugen la, mba m henen Bibilo a ve unyiin hingir mbapasenkwagh shighe môm!”
19, 20. Ior kpishi mba ve eren tom Betel man mba ve eren tom sha ityar ityar kua mba ve ze Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom zua a averen nena?
19 Mba ve eren tom Betel, ken afishi a gbaatom a Mbashiada mba Yehova la kpa, mba zuan a averen kpishi. Sven ka gumor u ken Jamani u a eren tom Betel yô, á ôr kwagh u tom na wener: “M nenge mer m ngu eren kwagh u a lu a mtsera u tsan gbem yô. Mea soo yô, ma m yar tom a mfe wam sha u eren ityom igen ken tar. Kpa luun er mea er nahan yô, ma i lu inja er m tôô inyaregh m za wa ken bam u a sôôn kpen yô.” Sha mimi yô, mne u or nan iyol i nan eren tom u i kimbin nan sha uwer ga la tese ér nan de akaa saa nan kpishi. Kpa Sven kaa wener: “Shighe u m kur tom m tema m lu memen la, ka m fa a ishima yam je mer hanma kwagh u m er ken iyange jimin cii m er ka sha ci u Yehova. Ka i doom ken ishima kpen kpen.”
20 Anmgbianev mbagenev di mba zuan a averen sha tom u eren ityar ityar; mba maan ubranci ken ityar igen. Anmgbian u nomso ugen vea kwase na er tom ken ityar kposo kposo kuma ityar anigheni, á nger wener: “Anmgbianev mba hen tar u se lu her ne fa kwagh je gande. Iyange i se̱ mough yemen la á lu mliam tseegh—ka sha kwa anigheni je se ‘yue’ nahan ne. Se̱ zua a akaa heen a doon je gande!” Shi Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom kpa ngu heela. Makeranta ne ka u tsaase anmgbianev mba nomso mba ve kom shi ve lu kwav la ken jijingi. Anmgbian ugen u á ze makeranta ne nger wener: “Taver mo kpishi u zuan a asember a me sugh ne a mi sha imba makeranta u kpilighyol ne. Ka hanma nongo ugen sha won ua nôngo kwagh sha u tsaase ior imba ne nahana?”
21. Kanyi i gbe kpee u Mbakristu cii vea er ken tom u ve lu eren Aôndo laa?
21 Een, ihinda bugh kpishi i eren tom. Sha kpôô yô, se kpishi se fatyô u eren tom Betel shin za eren tom ken ityar igen ga. Yesu iyol na kpa, pase wener Mbakristu vea kôr cio u umen “atam” kwagh môm cii ga, gadia mbamlu vev kaha. (Mateu 13:23) Nahan yô, kwagh u i gbe kpee u se Mbakristu se er yô, ka u eren kwagh sha agee a ase ken mlu wase—inja na yô, se er kwagh sha afatyô wase cii ken tom u Yehova er mbamlu asev ve ne se ian ér se er la. Aluer se er nahan yô, se mba nan Yehova icivir, shi se fa tsô ser, un kpaa á doo un a vese. Hen sha kwagh u anmgbian u kwase u beenyol Ethel, un ngu ken iyaagh ki nengen sha mbabeenyol. Anmgbian u kwase ne ka á shi pasen mbagenev mba ve lu hen iyaagh kin a na imôngo la kwagh nduuruu, shi ngu á pasen ior kwagh sha telefon kpaa. Shin er tahav mbu yen un nahan kpa, ngu eren tom ne a ishima na cii.—Mateu 22:37.
22. (a) Ka sha igbenda igen nyi nahan se na Aôndo iciviri? (b) Ka shighe u doon tsung u nyi á lu keghen se ken hemene?
22 Kpa umbur wer, kwaghpasen ka a ka gbenda môm tseegh u se ne Yehova icivir yô. Aluer se tese ikyav i dedoo sha inja yase man sha iyol wuhan yase hen ijiir tom man ken makeranta man hen ya wase kpaa yô, sha gbenda ne kpaa se na a saan Yehova iyol. (Anzaakaa 27:11) Anzaakaa 28:20 tôndo zwa avese ér: “Or u jighjigh nana mgbough a iveren.” Sha nahan yô, se ‘lôô nen wuee’ ken tom wase u se eren Aôndo la, se faan nen ser kape msèndè di kpa se sunda wuee je la. (2 Mbakorinte 9:6) Aluer se mba eren nahan yô, se zua a ian icivirigh i va lun uma sha shighe u doon kpishi u̱ “hanma kwagh u a lu a iôôn tsô yô” una na Yehova icivir i á kom u á na un je i gande la!—Pasalmi 150:6.
[Footnote]
^ Ka Mbashiada mba Yehova ve gber takerada u Questions Young People Ask—Answers That Work la ye.
Baver We Kpa?
• Ior mba Aôndo mba civir Yehova “tugh man tetan” kpaa nena?
• Ka mzeyol u nyi ipyaven i Gadi yange tagher vanger a mini, man kwagh ne tese Mbakristu nyi kwagh nyiana?
• Tom kwaghpasen ngu kor se sha numtan u Satan nena?
• Ka ityom i nyi ‘hunda u bugh’ mbagenev u erene, man ka averen a nyi ve zough a mini?
[Study Questions]
[Picture on page 23]
Er Mbagadi ngise ve moughon num a mbanumungbenda ijime nahan, gba u Mbakristu kpaa vea hendan kwagh a Satan sha num u á te sha a ve la
[Picture on page 25]
Ka sea due kwaghpasen yô, se lu a mbagenev imôngo sha gbenda u ua maa mlu wase yô
[Pictures on page 26]
Tom pania ua fatyô u bughun se hunda u eren ityom icivirigh igenegh kpaa, inja er:
1. Tom u eren sha ityar-ityar
2. Tom Betel
3. Tom Mishen nahan