Mbabeenyol—Mba Ior Mbainjaav Ken Mzough Wase U Anmgbianev Mba Ken Kristu
Mbabeenyol—Mba Ior Mbainjaav Ken Mzough Wase U Anmgbianev Mba Ken Kristu
“I môôr ve ken iyou i TER, á kpe ve iyol . . . Vea ume atam a iyol i been ve her.”—PASALMI 92:13, 14.
1. Ior kpishi ka ve nenge mbabeenyol nena?
MBA civir Yehova sha jighjigh kua mbabeenyol cii doo un ishima. Nahan kpa, i ker ahaba ér hanma inyom yô, mbabeenyol mba ken tar u Amerika mba ka i nzughul a ve shin i wa ve ikyo ga ka ve zulum er dubu deri utaan nahan. Abaver a ken ityar kposo kposo a se ongo sha kwagh u nzughul a mbabeenyol la tese ér kwagh ne tser tar cii. Mzough ugen pase ityôkyaa i i ve a mzeyol ne ér, “ior kpishi ka ve nenge mbabeenyol ér . . . kera mba a iwasen ga, tom kpa mba kera fetyô u eren ga, ve shi sha u i wasen ve tseegh.”
2. (a) Yehova nengen mbabeenyol mba civir un sha jighjigh la nena? (b) Ka mkaanem ma tavershima ma nyi i pase ken takerada u Pasalmi 92:12-15?
2 Hanma orbeenyol u nan civir Yehova Aôndo sha mimi cii nan gba kwagh sha ishigh nagh. Kwagh u a hembe gban un ishima yô, ka iyolbeen yase ga, kpa ka “or wase u kimi” la, ka mlu wase u ken jijingi je la. (2 Mbakorinte 4:16) Sé zua a ishimataver i kundunyol i i nger ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la, ishimataver shon yô, ka i ne: “Orperapera nana vese, nana hôm yaghelaa er kughugh nahan [mba yer ú ken zwa Heberu ér ta.marʹ, inja na yô ér ivile] nana vese er sedar u sha Lebanon yô. I môôr ve ken iyou i TER, á kpe ve iyol ken ityembe i sha ishigh ki iyou i Aôndo wase. Vea ume atam a iyol i been ve her; vea lu a zar kpishi, shi vea lu gese gese kpaa, sha u pasen er TER A lu u perapera yô.” (Pasalmi 92:12-15) Aluer ú time sha avur ne yô, ú fa igbenda i ne mbabeenyol ne fatyô u suen mzough u anmgbianev mba ken Kristu yô.
“Vea Ume Atam a Iyol i Been Ve Her”
3. (a) Er nan ve i tôô mbaperapera i kar sha atine avilegh? (b) Mbabeenyol vea “ume atam a iyol i been ve her” nena?
3 Orpasalmi tôô mbaperapera kar sha atine avilegh a ‘i môôr ken ityembe i iyou i Aôndo wase’ yô. Mbá ‘umen atam a iyol i been ve her.’ Mkaanem man ma taver we ishima ga he? Atine avilegh a doonashe, a taven sha nôô yange luun ken ityembe ya i ior mba sha Ityoughkitaregh kpishi, sha ashighe a tsuaa la. Atine avilegh la a dooashe tseegh ga kpa, a lu ior a inja tsung sha ci u a ume atam kpishi, agen je yô, a tsa i hemba anyom deri kpa a umen atam her tsô. * Aluer we kpaa ú sôghul ken mcivir u mimi her dông yô, ú za hemen u “umen atam ken hanma tom u dedoo” cii.—Mbakolose 1:10.
4, 5. (a) Ka atam a injaa a nyi i gbe u Mbakristu vea ume? (b) Ôr akav a ken Ruamabera a mbabeenyol mba yange ve ume “atam a ityumbujôôgh” ve yô.
4 Yehova Aôndo soo ér Mbakristu ve ume “atam a ityumbujôôgh,” inja na yô, ve ôron ior mkaanem ma wuese un man mbaawashima nav. (Mbaheberu 13:15) Mkaanem man kua we orbeenyol kpa keregh? Een, ma kua ú ker.
5 Bibilo ôr akaa a mbabeenyol mba ve pase ior iti i Yehova man mbaawashima nav a mciem shio yô. Mose yange hemba anyom “akunduanyiin” zum u Yehova tsua un ér a lu profeti na shi a lu angahar a na la. (Pasalmi 90:10; Ekesodu 4:10-17) Profeti Daniel yange beeyol kpa gba uwegh ga, lu pasen ior kwagh u hementor u Yehova gbar gbar. A shi nan kpa, Daniel lu anyom 90 kar, zum u Beleshasar yila un ér á va pase un inja i kwaghngeren u cimin u i nger sha kpekpe you la. (Daniel, ityough 5) Man gema apostoli Yohane u beeyol la di ye? Yange civir Aôndo sha mimi zan zan kar beenyol, sha shighe u beeyol la i wuhe un ken gaadi ken icile i Patemo, “sha ci u mkaanem ma Aôndo man sha ci u shiada u Yesu.” (Mpase 1:9) Alaghga ú umbur mbagen mba Bibilo i er kwagh ve ér ve ume “atam a ityumbujôôgh” ve ken iyolbeen ve la.—1 Samuel 8:1, 10; 12:2; 1 Utor 14:4, 5; Luka 1:7, 67-79; 2:22-32.
6. Yehova yar tom a “mbatamen” sha u ôron kwaghôron u profeti ken ayange a masetyô ne nena?
6 Apostoli Peteru ôr kwagh u Profeti Yoel tsengaôron yô, wener: “Kape á lu sha ayange a masetyô je ra, kape Aôndo A kaa la, Me haa Jijingi Wam sha uumace cii [kua “mbatamen” kpaa], . . . vea ôron kwaghôron u profeti.” (Aerenakaa 2:17, 18; Yoel 2:28) Nahan yô, ken ayange a masejime ne kpa, Yehova ngu yaren tom a nongo u ishigh u mkurem u ú shi her shin tar la, man “iyôngo igen” sha u ve pasen mbaawashima nav yô. (Yohane 10:16) Mbagen ken ve mba umen atam a Tartor upuembaanyomov kar imôngo hegen.
7. Pase er mbabeenyol mba ve lu uange je kpa ve lu umen atam a Tartor her yô.
7 Hen ase sha kwagh u Sonia, u yange hingir orpasenkwagh u Tartor hanma shighe cii, ken inyom i 1941 la. Yange ya ican a icôron uange kpen kpen, nahan kpa, henen Bibilo a ior hen ya na. Sonia kaa wener, “hingir ikye yam u pasen ior loho u dedoo. M har uma wam cii sha ú. M kange ishima mer mayange je me de u pasen kwaghaôndo ga.” Semberee ne, Olive man anmgbian na Sonia, zua a Janet ken iyouci, gba angev je zulum ken ku, nahan ve pase un loho u Bibilo i er sha kwagh u ishimaveren i ken hemen la. Ngô u Janet taver ken adua u Katoliko kpen kpen, dooshima u i er a wan na u kwase la doo un tsung, nahan lumun wener i va henen Bibilo a na, ngu henen Bibilo kpoghuloo hegen. Ú fatyô u yaren tom a amba a aan ne nahan, umen atam a Tartor kpa?
8. Igyandenor Kalebu tese wener un suur sha Yehova nena, man Mbakristu mba ve beeyol vea dondo ikyav i Kalebu la nena?
8 Aluer tahav yina Mbakristu mba ve beeyol kpa mba zan hemen u pasen loho u Tartor a ishimataver yô, mba dondon ikyav i orjighjigh Kalebu, u ken Iserael, u lu vea Mose ken taaikyôngo anyom akunduanyiin la. Kalebu lu anyom 79 shighe u per Ifi u Yordan nyôr ken Tar u Ityendezwa la. Er Kalebu lu orshoja u Iserael tsa ken shoja anyom ataratar, hemba ityav a akumautya a Iserael imôngo yô, yange ma de tom shojaa. Nahan kpa de ga, gema lumun u eren tom u taver u i wa un sha ikyev ér a ngohol “agar a vesen a lun a ugir,” a a lu ken ajiir a iwoogh ken tar u Yuda, ape Mbaanaki mba ve lu akôraior lu la. Yehova wase Kalebu, nahan a “zenda ve kera er TER A kaa” nahan. (Yoshua 14:9-14; 15:13, 14) Er ú beeyol kpa ú lu umen atam a Tartor her nahan, lu a vangertiôr wer, Yehova ngu a we, er lu a Kalebu nahan. Shi aluer ú za hemen u lun jighjigh her yô, una na ú kwar ken tar u he u á tende zwa la kpaa.—Yesaia 40:29-31; 2 Peteru 3:13.
“Vea Lu a Zar Kpishi, shi Vea Lu Gese Gese Kpaa”
9, 10. Mbakristu mbabeenyol ka ve lu a jighjigh ve u nan her dông, shi ve taver ken jijingi heregh nena? (Nenge ken akwati u a lu sha peeji 9.)
9 Orpasalmi wa icam sha kwagh u mzehemen u mbabeenyol mba ve lu civir Yehova la wener: “Orperapera nana vese, nana hôm yaghelaa er kughugh nahan, nana vese er sedar u sha Lebanon yô. Vea ume atam a iyol i been ve her; vea lu a zar kpishi, shi vea lu gese gese kpaa.”—Pasalmi 92:12, 14.
10 Ú lu a agee a ou a ken jijingi her er ú lu beenyol ne nena? Tine ivilegh ka u a zuan a mngerem hanma shighe yô, u gbaa hômon gese gese shi doonashe tsô. We kpaa aluer ú ngu man mngerem ma mimi u ken Bibilo sha u henen Mkaanem ma Aôndo shi kohol imôngo a nongo u Aôndo yô, ú zua a agee. (Pasalmi 1:1-3; Yeremia 17:7, 8) Mtaver u ú taver ken jijingi la una na yô, ú lu a inja hen anmgbianev mba ú ne jighjigh a ve imôngo la. Time ase sha kwagh u Yehoyada, or u beenyol u shi lu Pristi u Tamen la tsô ú nenge er un kpa mkaanem man yange ma kure vough sha kwagh na yô.
11, 12. (a) Ka tom u injaa u nyi Yehoyada er ken tartor u Yuda? (b) Yehoyada yange sue mcivir u mimi sha tahav nav nena?
11 A shi nan kpa Yehoyada hemba anyom deri ken inya, zum u Atalia, Torkwase u hanger sha kwagh wua ônov mba ônov nav, ngohol Yuda hingir sha ikyev na la. Orbeenyol Yehoyada gema er nyi hen shighe laa? Un man kwase na ve yer Yoashi, wan u tor u mase shin uma la ken tempel anyom ataratar. Iyange igen sev mbu aven yô, gbande gema imo, Yehoyada na zwa i wua Atalia, maa na Yoashi u lu anyom ataankarahar la tôgh ku torough.—2 Kroniku 22:10-12; 23:1-3, 15, 21.
12 Er Yehoyada yese tor Yoashi yô, lu a tahav mbu suen mcivir u mimi. Á “ya ikur a ior cii kua tor kpaa, er vea lu ior mba TER.” Nahan Yehoyada na zwa, tsô, ior za hen iyou i Baal, aôndo u aiegh, ve za yôhôr i; ve hembe atse na a nanden nagh sha mi, kua ieev nav, shi ve wua pristi u Baal kpaa. Shi Yehoyada yange taver Yoashi ishima nahan kar ior ityom ken tempel shi i er zege tom u sôron tempel la. “Yoashi eren kwagh u dedoo sha ishigh ki TER sha ayange a na cii, a pristi Yehoyada lu tesen un la.” (2 Kroniku 23:11, 16-19; 24:11-14; 2 Utor 12:2) Yehoyada yange kpe sha anyom 130, i er ku na sha civir, i ii un hen ijiir i i iin utor yô, gadia “a er tom u dedoo ken Iserael sha ci u Aôndo kua iyou Na kpaa.”—2 Kroniku 24:15, 16.
13. Mbaganden mba ve lu Mbakristu vea ‘er tom u dedoo sha ci u Aôndo kua iyou na’ nena?
13 Alaghga angev shin akaa agen aa yange ú u suen mcivir u mimi sha ishima you. Aluer ka nahan je kpa ú fatyô u ‘eren tom u dedoo sha ci u Aôndo kua iyou Na kpaa.’ Ú fatyô u tesen gbashima sha iyou i Yehova i ken jijingi sha u zan mbamkombo shi wan zwa ken mbamkombo mban, shi pasen kwagh hanma shighe u i gbe i doo cii. Aluer ú ngu ngohol kwaghwan u ken Bibilo shi ú ngu suen “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” kua tiônnongo yô, kwagh ne una na mzough u anmgbianev mba ken Kristu una seer taver. (Mateu 24:45-47) Shi ú fatyô u taver mba ve civir a we imôngo la asema sha u ve lu “a dooshima man aeren a dedoo” kpaa. (Mbaheberu 10:24, 25; Filemon 8, 9) Shi aluer ú er sha kwaghwan u apostoli Paulu a we ne yô, mbagenev vea zua a mtsera hen we, á kaa wener: “Mbaganden . . . ve̱ lu per, ve̱ tema sha inja sha inja, ve̱ lu tsev tsev, i̱ kpe jighjigh ve u nan la iyol kua dooshima man ishima i wan ve la kpaa. Kape kasev mba tamen kpaa ve̱ lu la, mlu ve a̱ kuma icivir, ve̱ de eren angereke ga, ve de lu mba msôrom ma ye tor sha a ve ga, kpa ve̱ tesen akaa a dedoo.”—Titu 2:2-4.
14. Kanyi i gbe u mba ve er tom u ortamen ica i gbe vea er sha u suen mcivir u mimi?
14 Ú ngu ortamen ken tiônnongo u Kristu ica i gbaa? Anmgbian ugen u a lu ortamen ica i gbe yô, wa mbagenev kwagh wener: “Yar tom a kwaghfan u ú zough a mi zan zan ú kar aren ken ganden la sha inja. Kar ior ityom, na mba i sar ve u henen kwagh la mfe u ú zough a mi sha akaa la . . . Nenge gbashima u mbagenev ve lu a mi u eren kwagh la. Taver ve ishima ve lu a gbashima ve la her. Hen u vanden wan ago sha kwagh.” (Duteronomi 3:27, 28) Gbashima u ú lu a mi u eren tom u pasen kwagh u Tartor la una va mzough u anmgbianev mba ken Kristu kpishi a mbamtsera.
“Pasen Er TER A Lu u Perapera Yô”
15. Mbakristu mbabeenyol mba “pasen er TER A lu u perapera” nena?
15 Ka i saan mbabeenyol mba ve lu civir Aôndo iyol u “pasen er TER A lu u perapera yô.” Akaa a ne mbabeenyol mba ne lu Mbakristu né er shi ne eren la a tese mbagenev ér ‘Yehova ka vande wen, kwagh u a lu perapera ga ngu ken a Na kpaa ga.’ (Pasalmi 92:15) Kughugh ka ku pase aeren a vesen a Orgbanakaa la ving ving. Kpa we yô, Yehova na ú ian i civirigh i pasen mba ve lu lumun mcivir u mimi hegen ne kwagh na ken igbar. (Duteronomi 32:7; Pasalmi 71:17, 18; Yoel 1:2, 3) Er nan ve i gbe hange hange u pasen mbagenev kwagh u Yehova?
16. Ka ikyav i ken Bibilo i nyi i tese ér ka hange hange u “pasen er TER A lu u perapera yô”?
16 Shighe u Yosua, orhemen u Mbaiserael “bee iyol, tsa sha won” yô, á “yila Iserael cii, mbatamen vev man mbahemenev vev man mbaajiriv vev kua mbavesen vev” kpaa, nahan á umbur ve aeren a perapera a Aôndo. Á kaa a ve ér: “Ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga, a cii i kure ne a vough, ma kwagh môm bunde ga.” (Yosua 23:1, 2, 14) Mkaanem man taver ior ishima sha shighe la u lun a jighjigh u nan her. Nahan kpa, Yosua va kpe kera yô, “kov ugen mough . . . u u fe TER kua tom u A er sha ci u Iserael ga yô. Mbaiserael er kwaghbo sha ishigh ki TER, ve civir Ubaal.”—Mbaajiriv 2:8-11.
17. Ka akaa a nyi nahan Yehova a er a ior nav sha ayange nee?
17 Mtaver u tiônnongo u Kristu u hegen ne har sha u ungwan akaa a mbabeenyol mba civir Aôndo ve er la ga. Nahan cii kpa, jighjigh wase u nan Yehova man uityendezwa nav ka a seer taver zum u ka sea ungwa mbagen vea ôron “aeren a TER a vesen,” aa á er sha ci u ior nav ken ayange a masejime ne yô. (Mbaajiriv 2:7; 2 Peteru 1:16-19) Aluer ú ngu civir Yehova a nongo na anyom imôngo hegen yô, alaghga ú umbur shighe u yange mbapasenkwagh u Tartor lu hen ningir wou shin hen tar wou kpuaa la, shin ú umbur shighe u mbapasenkwagh tagher a ahendan kpoghuloo la. Nahan kpa, shighe karen yô, ú nenge er Yehova kar a mbamzeyol mbagen kera, shi seer ingyegh ki mbapasenkwagh u Tartor “fefa” yô. (Yesaia 54:17; 60:22) Shi ú ngu nengen er mimi u ken Bibilo a lu wanger seer a seer yô, man er i lu zan hemen u sôron akaa ken nongo u Yehova u shin tar ne yô. (Anzaakaa 4:18; Yesaia 60:17) Ú er mbagenev mfe u ú zough a mi sha kwagh u aeren a perapera a Yehova la sha er ú taver ve ishima kpa? Kwagh ne una na tiônnongo u Kristu una taver je a zua ga!
18. (a) Aluer ú ngu ‘pasen ior er TER A lu u perapera yô,’ kwagh ne una wase mbagenev nena? (b) Perapera u Yehova bende a we nena?
18 Ú fatyô u umbur ashighe a Yehova a we ú ikyo sha dooshima shi á kor ú la kpa? (Pasalmi 37:25; Mateu 6:33; 1 Peteru 5:7) Anmgbian u kwase u beenyol Martha, yange a shi taver mbagenev ishima wener: “Nyityôkwagh i i tser ú cii kpa, de undun Yehova ga. Una kura ú.” Kwaghwan ne wase Tolmina, kwase ugen u Martha hen Bibilo a na, u yange er batisema ken mhii u kwavanyom u 1960 la. Tolmina kaa wener: “Zum u nomom kpe yô, ishima zam iyol tsung, kpa mkaanem ma Martha man nam ishimataver, m bunde mkombo ma shighe môm ga. Nahan Yehova seer taver mo ishima.” Hii sha shighe la je Tolmina er mbagenev mba a henen Bibilo a ve la kwaghwan ne. Sha kpôô yô, aluer ú ngu taver mbagenev ishima, shi ú ngu ôron ve aeren a perapera a Yehova yô, ú taver jighjigh u nan u anmgbianev mba ve civir Aôndo a we imôngo la.
Kwagh u Mbabeenyol Mbajighjigh Gba Yehova Ishima
19, 20. (a) Yehova nengen ityom i mbabeenyol mba civir un ve lu eren sha ci na la nena? (b) Kanyi se hen ken kwaghngeren u a dondo nee?
19 Kwagh gba tar u hegen u ú ban a ishughun ne u wan mbaganden ikyo ga. (2 Timoteu 3:1, 2) Ashighe kpishi ior ka vea umbur kwagh u mbabeenyol kpa, i lu sha igwaakaa i yange ve vande eren la tseegh, kwagh gbe ve sha mlu ve u hegen ga. Nahan kpa, Bibilo yô kaa ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga er ne lu eren uicighanmbaiorov tom shi ne mba eren her kpaa.” (Mbaheberu 6:10) Yehova Aôndo ngu umbur tom u ne er sha jighjigh la. Shi a lumun a mcivir u ne lu civir un her la. Sha mimi yô, Yehova nenge mbabeenyol mba ve lu civir un sha jighjigh la ér mba shilen un tom, shi kpe ve iyol ken jijingi, shi mba Mbakristu mba ve lu eren tom kpoghuloo—ve lu pasen agee a na yô.—Mbafilipi 4:13.
20 Ú nengen mbabeenyol mba ve lu ken tiônnongo u Kristu la er Yehova kpa á nengen ve nahan kpa? Aluer ú nengen ve nahan yô, á maa ú iyol u eren a ve sha dooshima. (1 Yohane 3:18) Kwaghngeren u a dondo ne una tese igbenda injaa i se tese dooshima ne sha u nengen sha mbamgbe vev yô.
[Footnote]
^ Hanma sumegh ku ivilegh yô, kua fatyô u umen atam sha mi er dubu nahan, man ka ku yuhwa i kuma er kilogram 18 shin i hemba nahan je kpaa. Orgen u ngeren akaa ker ahaba wener, “hanma itine [ivilegh] ku i lee yô, ku a ume asume a yuhwa a kuma er utôn uhar shin utar nahan, asume ne ka injar i or u nan lee ku je la.”
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Mbabeenyol mba ‘um atam’ nena?
• Agee a ken jijingi a Mbakristu mba beenyol la nga kwagh u injaa nena?
• Mbabeenyol vea ‘pase perapera u Ter’ nena?
• Er nan ve kwagh u mba ve civir Yehova ica i gbe la a gbe un ishima?
[Study Questions]
[Picture on page 7]
Mbabeenyol mba umen atam a Tartor a injaa
[Picture on page 10]
Agee a ken jijingi a mbabeenyol la nga kwagh u injaa