‘Tese Nen Ve U Kuran Akaa A M We Ne Kwagh Sha Mi Cii’

“Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, . . . tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.”—MATEU 28:19, 20.

1. Orhenen Filibu vea Oretiopia la yange ve lam nena?

 OR U ken tar u Etiopia ugen yange mough yem gôgô zende ken Yerusalem. Á za civir Yehova, Aôndo u doon un ishima. Ikyav tese ér lu Aôndo tseegh doo un ishima ga, Mkaanem nam kpaa ma doo un ishima. Er za bee lu hiden ken ya sha ikyekye na i kpelan yô, lu ôron ngeren ugen u profeti Yesaia, tsô Filibu, orhenen u Kristu va va kohol un. Filibu pine Oretiopia ne ér: “U kav kwagh u u lu ôron ne kpa?” Or la gema kaa wener: “Á er nan man me kavaa? Saa or nana pasem.” Nahan maa Filibu wase or u henen Ruamabera tsung ne hingir orhenen u Kristu.—Aerenakaa 8:26–39.

2. (a) Ka sha nyi gbenda nahan kwagh u Oretiopia ôr la a lu a inja? (b) Ka mbampin mba sha kwagh u tindi u Kristu wa wener se gema ior ve hingir mbahenen la mba nyi se nenge sha mini?

² Kwagh u Oretiopia la ôr la ngu a inja kpen kpen. Á kaa wener: ‘Á er nan man me kavaa? Saa or nana pasem.’ Sha kpôô yô, gba u or nana pase un kwagh u lu ôron la ve una kav ye. Kwaghôron na ne pase se mluainja u kwaghwan ugen u Yesu u a lu ken tindi u yange wa ér i gema ior ve hingir mbahenen la. Ka nyi kwaghwana? De shi se hide se tôv nen sha mkaanem ma Yesu ma ma lu ken Mateu ityough 28 la tsô se zua a mlumun sha mpin ne. Kwaghngeren u hiihii la ôr kwagh sha mbampin mba i pin ér, er nan ve i doo u se kura tindi u í we se ér se gema ior ve hingir mbahenen laa? man se er tom u geman ior hingir mbahenen la hana? Se nenge nen sha mbampin mbagenev uhar mba ve zough sha tindi u Kristu a we wener se gema ior ve hingir mbahenen la—u môm kaa ér, kanyi i gbe kpee u se tese ior sha er se wase ve vea hingir mbahenen mba Kristuu? Ugen la di kaa ér, se za hemen a tom u geman ior hingir mbahenen ne zan zan hanma shighe?

“Tesen Nen Ve u Kuran Akaa a M We Ne Kwagh sha mi Cii”

3. (a) Or ka nan hingir orhenen u Yesu Kristu nena? (b) Mgem u geman ior hingir mbahenen la kua u tesen ve nyi kpa keregh?

³ Kanyi i gbe kpee u se tese ior sha er se wase ve vea hingir mbahenen mba Kristuu? Yesu kaa a mbadondon nav wener: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Nahan gba u se tese ior akaa a Kristu a we se kwagh sha mi cii. * Kpa kanyi jim se er sha er or u se tese nan akaa a Yesu a we se kwagh sha mi la nana hingir a hingir orhenen tseegh ga, kpa nana za hemen u lun orhenen here? Mkaanem ma Yesu á er sha inja ne ma a tamen kwagh u una wase se yô. Ver ishima wer, yange gba kaan tsô ér: ‘Tese nen ve akaa a M we ne kwagh sha mi cii’ ga. Kpa á kaa wener: ‘Tese nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.’ (Mateu 19:17) Inja i ishemberkwaghôron ne yô ér nyi?

4. (a) Inja i u kuran tindi yô ér nyi? (b) Tese ikyav i̱ i pase er se tese or er nana kura atindi a Kristu yô.

⁴ Inja i u kuran tindi yô, ka u “eren kwagh” u tindi á kaa ér i̱ eren shi “palegh” kwagh u tindi á vende yô. Nahan yô, se tese or er nana kura shin nana er akaa a Kristu a we se kwagh sha mi la nena? Hen ase sha gbenda u or u tesen ior mato u nahan ka nan tese mbayevmakeranta mba nan u kuran atindi a nahan kwagh yô. Alaghga ortesen la nana tese ve atindi a nahan mato shighe u nan tem a ve ken klase  la. Nahan kpa, aluer nan soo u tesen ve er vea kura atindi ne yô, á gba u nana lu a ve shighe u ve lu nahan mato sha gbenda, nôngon ér vea er sha akaa a ve vande henen ken klase la. Bibilo i henen kpa kape i lu vough je la, shighe u ka sea henen Bibilo a ior la ka se tese ve atindi a Kristu. Nahan kpa, saa heela tseegh ga, gba u se hemen mba se henen Bibilo a ve la sha iniôngon ve i ve lu nôngon ér hanma iyange yô vea eren sha akaawan a Kristu ken uma ve man ken tom kwaghpasen kpaa la. (Yohane 14:15; 1 Yohane 2:3) Gba u se lu mbatesen shi se lu mbahemen kpaa, ka nahan man se er sha tindi u Kristu a we wener se gema ior ve hingir mbahenen la doo doo ye. Aluer se mba mbatesen man mbahemen yô, se mba dondon ikyav i Yesu man Yehova iyol na á ver yô.—Pasalmi 48:14; Mpase 7:17.

5. Er nan ve alaghga a taver or u se henen Bibilo a nan la u eren sha tindi u Kristu á we wener se gema ior ve hingir mbahenen laa?

⁵ Tom u tesen ior ér ve kuran atindi a Yesu la zom iwasen i nan ve sha u ve er sha tindi u Yesu á we ér se gema ior ve hingir mbahenen la kpaa. Alaghga a taver mbagenev mba se henen Bibilo a ve la kpishi u eren tom ne. Aluer yange vea vanden zan adua ugen kpoghuloo je kpa, alaghga mbatesen vev mba ken kwaghaôndo ve u tse la tese ve u za geman ior hingir mbahenen ga. Mbahemenev mbaaduav mbagenev lumun ér sha kpôô yô, iniôngon tsô Ucôôci mba a mi sha gbaa u tesen ikyumile ve ivangeli i pasen ga. Or u timen ken Bibilo, John R. W. Stott ôr kwagh u tindi u Yesu á we ér se za wase ior cii ve hingir mbahenen la wener: “Igbekera yase i hemban cii i se Mbakristu yô ka er se kan shio u eren sha tindi ne yô, tom u pasen ivangeli la hemba se u eren nyian kuaa.” Á za hemen a kaa wener: “Se tile ica se mba yôôn loho wase. Ashighe agen ka se lu inja er ior mba ve til sha tar ve lu ngoron ôron ior mba ve lu kuhwan shin ifi mán mngerem la kwagh u vea er nahan. Se mba tsur se mba tum shin mnger ser se yima ve ga. Se soo ser se hèèn iyol ga cii.”

6. (a) Se dondo ikyav i Filibu shighe u se lu wasen or u se henen Bibilo a nan la nena? (b) Se wa orhenen Bibilo ikyo shighe u nan hii tom u pasen kwagh la nena?

⁶ Aluer or u se henen Bibilo a nan yange nan vande lun ken kwaghaôndo u ior mba ker ve ‘soo u hèèn iyol ga’ yô, alaghga a taver nan kpishi u hemban mciem ma nan lu a mi ma pasen ivangeli sha er nana er sha tindi u Kristu á we wener se gema ior cii ve hingir mbahenen la. Saa a wase nan ve nana er tom ne ye. Nahan yô, gba u se wa ishima a nan, se tese nan shi se pase nan akaa a a na mkav u nan una seer, ishima ia mgbegha nan ker nana kera tema a tema ga, di er ityesen i Filibu kpa yange i wanger Oretiopia la ve, í mgbegha un er batisema nahan. (Yohane 16:13; Aerenakaa 8:35–38) U seer yô, isharen i se lu a mi i tesen mba se henen Bibilo a ve ser ve kura tindi u i we se ér se gema ior ve hingir mbahenen la ka i mgbegha se se due kwaghpasen a ve shighe u ve hii duen u za pasen ior kwagh u Tartor la sha er se wase ve yô.—Orpasenkwagh 4:9, 10; Luka 6:40.

“Akaa a M We Ne Kwagh sha mi Cii”

7. U tesen mbagenev ser ve ‘kura akaa cii’ la wa u tesen ve atindi a nyi nahan kere?

⁷ Iniôngon yase saa di sha u wasen mbahenen  mba hev sha u ve kpa ve gema ior ve hingir mbahenen tseegh ga. Yesu kaa a vese wener se̱ tese mbagenev u “kuran akaa” a un we se kwagh sha mi ‘cii.’ Sha kpôô yô, akaa a á we se kwagh sha mi la himbir atindi ahar a hemban cii la kpaa —inja na yô Aôndo a̱ doo se ishima shi or u nan we ndor a vese kpaa nana doo se ishima. (Mateu 22:37–39) Se tese orhenen u he u kuran atindi ne nena?

8. Pase sha ikyav i tesen er a fatyô u tesen orhenen u he tindi u a kaa ér mbagenev ve doo se shima la.

⁸ Hide hen sha injakwagh i or u henen mato u nahan la. Shighe u nan dugh sha gbenda vea tica u nan nan lu nahan mato ape umato ve ngee yô, ka nan seer zuan a mfe sha u keghen ato a tica u nan, kpa ka heela tseegh ga, ka nan nenge er adelaba agenegh a lu nahan mato yô, nahan heela kpa nan seer zuan a mfe. Ikyav i tesen yô, alaghga tica u nan una tese nan ér nana nenge er ordelaba ugen nan ne ugen ian ér nana nyôr nan sha hemen ape umato ve we nongo suuluu yô; shin alaghga tica u nan una tese nan ordelaba u nan pande usu u mato u nan sha kwaghfan sha er ua wa adelaba agenegh ilyanegh ga yô; shin alaghga una tese nan ordelaba u nan til ér nana wase huror u nan u mato a vihi nan sha gbenda yô. Akav a tesen angan nahan aa tese or henen mato la akaa a injaa a nana er shighe u nan lu nahan mato yô. Kape orhenen u he u nan lu zan sha gbenda u uma la kpa kwagh u nan a lu je la, ka nan hen kwagh sha ikyev i tica u nan; kpa ka tica u nan tseegh ga, ka nan hen kwagh sha akaa a dedoo á nan nenge i lu eren ken tiônnongo la kpaa.—Mateu 7:13, 14.

9. Orhenen u he ka nan hen u eren sha tindi u í we ér se lu a dooshima sha mbagenev la nena?

⁹ U tesen ikyav yô, alaghga orhenen Bibilo nana nenge er ormaren u nan lu nengen sha uôn tswen nan lu nôngon kwagh tsung sha u van mkombo ken Iyou i Tartor a ônov mba nan mba kiriki yô. Alaghga nana nenge er ma anmgbian nan lu van mbamkombo nduuruu aa uwer gban shio shin er ishima i lu nan ker zunguluu nahan kpaa, ga yô nana nenge er hanma mkombo yô kwasecôghol u beenyol ka nan tôô mbabeenyol mbagen shin mato u nan nan va mkombo a ve yô, shin er gumor ugen ka nan wase u esen Iyou i Tartor ker yô. Shi alaghga orhenen Bibilo ne nana nenge er hanma shighe yô ortamen u ken tiônnongo ka nan hemen mbagenev ken tom kwaghpasen shin er nan ngee a ityom igen ken tiônnongo nahan kpaa. Adooga nana nenge er Orshiada ugen nan gbe iwan, nan ze mape ga, kpa hanma or u nan ve nan inya di tsô yô ka nan taver nan ishima ken jijingi keng yô. Shi alaghga nana nenge er nom man kwase ve lu nyôôso uma ve sha gbenda u vesen sha er vea zua a shighe a nengen sha mbamaren vev mba beenyol yô. Nahan er orhenen u he ne nan lu nengen akaa a Mbakristu mba ve lu a erdoo, ve wasen mbagenev, shi or a fatyô u haren sha ve ne ve lu eren yô, nana hen kwagh sha ieren ve ne, nahan nana fa mluainja u tindi u Kristu á we ér Aôndo a̱ doo se ishima shi mbawanndor a vese kpa ve doo se ishima, hemban je yô mba ve ne jighjigh a vese imôngo la. (Anzaakaa 24:32; Yohane 13:35; Mbagalatia 6:10; 1 Timoteu 5:4, 8; 1 Peteru 5:2, 3.) Sha nahan yô, hanma or ken tiônnongo u Kristu nana fatyô u lun ortesen shi lun orhemen kpaa, man kape i gbe u hanma or nana lu je la.—Mateu 5:16.

“Zan Zan Mkurtar Je”

10. (a) Se za hemen u geman ior hingir mbahenen zan zan hanma shighe? (b) Ka ikyav i nyi Yesu yange ver sha gbaa u eren ityom yase?

¹⁰ Se za hemen a tom u geman ior hingir mbahenen ne zan zan hanma shighe? Se er ú zan zan mkurtar je. (Mateu 28:20) Se kôr cio u eren tom u Yesu á ne se ne nahan je kpa? Se kange ishima ser se mba se lu ken tiônnongo u a tser tar jimin cii ne cica cii se er tom ne nahan vough. Se vande nan shighe wase ken anyom a karen ken ijime, shi se er tom sha agee a ase shi se na akaa a ase kpaa saan saan, sha er se ker “mba i ver ve sha u ve̱ zua a uma u tsôron” la yô. (Aerenakaa 13:48) Hegen ne, hanma iyange i ken inyom yô Mbashiada mba Yehova cica cii ka ve er tom u pasen ior kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen i hemba ahwa miliôn utar. Se mba dondon ikyav i Yesu a ver la, ka nahan ve se lu pasen kwagh ahwa kpishi nahan ye. Á kaa ér: ‘Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.’ (Yohane 4:34) Se kpa ka isharen i se lu a mi taveraa je ne. (Yohane 20:21) Se soo ser tom u i ne se ne se er a er ú tseegh ga, kpa se er ú zan zan se kar kuren.—Mateu 24:13; Yohane 17:4.

11. Kanyi kwagh i er anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken Kristu mbageneve, man ka nyi i doo u se pine ayol a ase?

¹¹ Kpa kwagh ugen gema er u vihin yô, mbananjighjigh a vese imôngo mbagenev vôr ken jijingi, nahan ve oghom wegh sha u kuran tindi u Kristu a we ér se gema ior ve hingir mbahenen ne, mbagenev de a de u kuran tindi ne kuaa je. Gbenda ngu u  se wase ve vea hide a lu a tiônnongo imôngo shi vea hide a nyôr iyol ken tom u geman ior hingir mbahenen ne kpa? (Mbaromanu 15:1; Mbaheberu 12:12) Gbenda u Yesu lu wase mbaapostoli nav zum u ve vôr sha anshighe kpuaa la tese se kwagh u se kpa se er nyian yô.

Wa Mbagenev Ikyo

12. (a) Kanyi mbaapostoli yange ve er zum u shighe zulum u Yesu una kpe laa? (b) Shin er mbaapostoli mba Yesu er akaa a tesen ér mba a mbamyen mba vesen nahan kpa Yesu er kwagh a ve nena?

¹² Sha shighe u mkur u tom u Yesu shin tar, zum u shighe zulum u una kpe la, mbaapostoli ‘undu Un, yevese’ yem. Er Yesu tsengaôron nahan, ve ‘sambe, hanma or yem kwagh u nan.’ (Marku 14:50; Yohane 16:32) Yesu er nena a ahuraior a na a yange vôr ken jijingi nee? Mba nderen a nder Yesu shin ku nahan maa á kaa a mbadondon nav mbagenev wener: “De cie nen ga, za za kaa nen anmgbianev Av, ve̱ za Galilia, ka keera vea za nenge a Mo ye.” (Mateu 28:10) Shin er mbaapostoli er akaa a tesen ér mba a mbamyen mba vesen nahan kpa, Yesu yila ve her wener “anmgbianev Av.” (Mateu 12:49) Yange vôr a ve ga. Nahan yô, Yesu lu a mhôônom ma zungwen shi lu or u den mbagenev asorabo a ve, vough er Yehova kpa a zungu ior mhôônom shi á den ior asorabo a ve nahan. (2 Utor 13:23) Se dondo Yesu nena?

13. Doo u se nenge mba ve vôr ken jijingi la nena?

¹³ Doo u se lu a ikyo i wan sha mba ve oghom wegh sha tom u pasen kwagh shin ve de a de ú kuaa la. Sé umbur ityom i sha dooshima i mbananjighjigh a vese imôngo mban ve vande eren ken ashighe a karen ken ijime la—man mbagenev ken ve je yô, er ityom ne upuembaanyomov imôngo. (Mbaheberu 6:10) Sha mimi yô, vihi se kpishi er ve kera lu a vese ga nahan. (Luka 15:4–7; 1 Mbatesalonika 2:17) Nahan yô, se wa ve ikyo nena?

14. Se kav Yesu sha u wasen or u nan vôr la nena?

¹⁴ Yesu kaa a mbaapostoli nav mba ishima lu ve ker zunguluu la ér ve̱ za Galilia, ka keera vea za nenge a na ye. Nahan se fatyô u kaan ser, Yesu lôhô ve icighan mkombo. (Mateu 28:10) Nyian ne kpa, ka se taver mba ve vôr ken jijingi la asema ser ve za mbamkombo mba tiônnongo u Kristu man alaghga a gba u se taver ve asema a hemba kwa môm. Mbaapostoli yange ve za mkombo u i lôhô ve la, gadia “mbahenen mba pue kar môm mbara yem sha Galilia hen uwo u Yesu kaa ve la.” (Mateu 28:16) Shighe u mba ve vôr ken jijingi mban kpaa ka sea lôhô ve mbamkombo mba Mbakristu saan saan ve vea va nahan, ka i doo se kpen kpen!—Luka 15:6.

15. Se dondo ikyav i Yesu sha u ngohol mba ve vôr shighe u ve ve mkombo la nena?

¹⁵ Shighe u Orkristu u nan vôr nan ve mkombo ken Iyou i Tartor yô, se er kwagh a nan nena? Yesu er a mbaapostoli nav mba jighjigh mba ve kera taver ga sha anshighe kpuaa zum u ve kumba ape á tese ve la nena? “Yesu va va ôr kwagh a ve.” (Mateu 28:18) Á tile ica lu kenger ve ga, kpa á va pe ve lu la. Hen ase a ishima you tsô u nenge er ishima yange ia pever mbaapostoli mban shimi zum u Yesu va va ôr kwagh a ve la yô! Se kpaa shighe u mba ve ver ken jijingi ve nôngo kwagh tsung ve hide ken tiônnongo u Kristu yô se kohol ve, se sugh nen ve kigh kigh.

16. (a) Gbenda u Yesu er kwagh a mbadondon nav la tese se nyi kwagh? (b) Se dondo gbenda u Yesu nengen mba ve vôr, ve kera taver ga la nena? (Nenge ngeren u shin kpe la)

 ¹⁶ Kanyi kwagh igen Yesu eree? Hiihii yô, á yôô wener: “Tahav . . . cii i wam sha ikev.” Sha uhar yô, á na ve tom, á kaa ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” Sha utar yô, á tôndo zwa a ve ér: “Me luun a ven ayange ayange.” Kpa ú ver ishima ú fa kwagh u Yesu er ga kpa? Á zôhô a mbahenen sha ci u mbamyina vev man akperan a ve lu a mi ken ishima la ga. (Mateu 28:17) Ieren i Yesu ne i ume atam kpa? Een, í ume atam. Ica gba ga je tsô, maa mbaapostoli hide shi gba ‘tesen shi ôron’ ior loho u dedoo kpaa. (Aerenakaa 5:42) Aluer se mba dondon ikyav i Yesu á ver sha gbenda u̱ se nengen mba ve vôr, ve kera taver ga la man sha gbenda u se eren kwagh a ve la yô, se kpa ieren yase a ve ia ume atam a dedoo ken tiônnongo wase. *—Aerenakaa 20:35.

“Me Luun a Ven Ayange Ayange”

17, 18. Mkaanem ma Yesu á kaa wener, “Me luun a ven ayange ayange” la ma taver se ishima sha nyi gbenda?

¹⁷ Mkaanem ma Yesu mase ôron wener, ‘Me luun a ven ayange ayange’ zum u lu nan se tom ér se za gema ior ve hingir mbahenen la ka ma taver mba ve lu nôngon kwagh tsung ér vea kura tindi u Kristu á we ne asema kpen kpen. Aluer mbaihyomov hendan a tom wase u pasen kwagh u Tartor shi ve lam sha a vese, ve vihi se iti nan nan je kpa, se mba a ma ityôkyaa i se cia ve ga. Sha ci u nyi? Yesu, Orhemen wase, u í we un “tahav mbu Sha man mbu sha won cii” sha ikyev la ngu a vese, ngu suen se!

¹⁸ Ityendezwa i Yesu á er wener ‘Me luun a ven ayange ayange’ ne shi i sur se asema sha gbenda u vesen kpaa. Se mba a iember er se lu nôngon tsung u kuran tindi u Kristu á we wener se gema ior ve hingir mbahenen ne, kpa ka ayange cii se lun a iember ga, ayange agenegh ishima ka i vihi se ker. (2 Kroniku 6:29) Se mbagenev se tagher a ashighe a vihin tsung zum u se̱ lu zungwen ku u or wase u doon se ishima yô. (Genese 23:2; Yohane 11:33–36) Mbagenev yô, mba yan ican a iyolbeen, kera mba gbong gbong a tahav iyol er ngise ve lu a mi nahan ga. (Orpasenkwagh 12:1–6) Mbagenev di ashighe agen akaa ka a iv ve ken ishima poo nahan ishima i yina ve ker tsung. (1 Mbatesalonika 5:14) Man se mbagenev kpishi se mba yan ican inyar kpen kpen. Er se lu tagher a mbamtaver mban nahan kpa, se mba eren tom wase u pasen kwagh la doo doo, sha ci u Yesu ngu a vese ‘ayange ayange,’ kua sha ayange a vihin tsung a kwagh a ze se iyol la je kpaa.—Mateu 11:28–30.

19. (a) Ka akaa a nyi nahan Yesu á er se sha kwagh u tom u á we se ér se gema ior ve hingir mbahenen laa? (b) Kanyi ia wase se u eren tom u Kristu á we se la kuren ú doo doo?

¹⁹ Er se nenge ken kwaghhenen ne man u á kar la nahan, tom u Yesu á we se ér se gema ior ve hingir mbahenen ne bende sha akaa kposo kposo. Yesu ôr se er i hii ve i doo u se er tom ne man ape se er ú la kpaa. Shi á ôr se kwagh u se tese mbagenev man shighe u se er tom ne zan zan se kure yô. Sha mimi yô, u eren zege tom ne ka kwagh u zange ga. Kpa er Kristu a lu suen se sha tahav nav shi á lu a vese kpaa yô, se fatyô u eren ú kuren doo doo! Ú lumun wer ka nahan ga he?

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Ka se tese mbagenev u kuran akaa a Yesu á we se kwagh sha mi la nena?

• Orhenen u he nana hen akaa a injaa a nyi hen mbagenev ken tiônnongo?

• Kanyi se er sha u wasen mba ve vôr ken jijingi laa?

• Se zua a ishimataver man ishimasurun i nyi ken ityendezwa i Yesu á er wener, “Me luun a ven ayange ayange” laa?

[Study Questions]

[Pictures on page 21]

Gba u se lu mbatesen man mbahemen kpaa

[Pictures on page 23]

Orhenen u he ka nan hen akaa a injaa sha ikyav i mbagenev ve ver yô