Nengen Shagba U Eren Er Kristu Kpa A Nengen La
Nengen Shagba U Eren Er Kristu Kpa A Nengen La
“Hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen.”—MATEU 20:26.
1. Tar ngu nengen shagba u eren nena?
I MAA eev mbu Farao Amenhotep u sha Utar la ikyua a gar u Igipiti u ngise i yilan ér Thebes (hegen i lu Karnak) la, mbu tav umita 18. Gar ne ngu ukilomita 500 ken imbusutariyan i gar u Cairo. Aluer ú kenger sha eev mbura je tsô ú fa er ú yen sha mbu ica nahan. Ikyav tese ér eev mbu i maa mbu ér mbu mgbegha ior ve civir orhemen ne la ka ikyav i tesen er tar u nengen shagba u eren yô—ka u nan or hingir zegenan shi nan mbagenev nengen ér ve gba kwagh ga je la.
2. Ka ikyav i nyi Yesu ver mbadondon nava, man ka mbampin mba nyi i gbe u se na ikyar sha mi ayol a ase?
2 Kpa Yesu Kristu gema tese se u nengen shagba sha gbenda ugen kposo. Shin er Yesu lu “Ter man Ortesen” u mbadondon nav nahan kpa, á tese ve wener or lu shagba sha tom u nan eren ior mbagen la. Sha iyange i masejime i Yesu sha tar la, á ôô mbadondon nav angahar nahan kwagh ne lu ikyav i kwagh u tese ve la. Kwagh ne lu iyol hiden a mi ijime je gande! (Yohane 13:4, 5, 14) Ú shire ior tom shin ú tema a tema wer mbagen ve shiren we—ka hanmô a hembe doon we? Kwagh u Kristu er la mgbegha ú u hiden a iyol ijime di er un nahan kpa? Nahan yô, de se time sha gbenda u Kristu a nengen shagba u eren u ú kaha kposo a gbenda u tar u nengen shagba la.
Palegh Mnenge u Tar u Nengen Shagba u Eren La
3. Ka akav a ken Bibilo a nyi a tese er ior mba shagba lu doo ve cii gba ve doo ga?
3 Akav nga ken Bibilo kpishi a tesen er mnenge u tar u nengen shagba u eren la ngu a za a or ken mtim yô. Hen sha kwagh u Haman, ityagher or ken ya u tor u Pershia sha ayange a Eseter man Mordekai la. Haman ker icivir zan zan hingir u za zuan a kunya man ku. (Eseter 3:5; 6:10–12; 7:9, 10) Shi ú nenge kwagh u Nebukadinesar, or u moron iyol u yange hii ihundugh sha shighe u san tor kondo la kpa? Á tese mnenge na u á nengen shagba u eren sha lan la ken ihyagh i a ta la, ér: “Ngun kera ka zege Babilon, u m maa sha u a̱ lu ijiir i teman i tor, sha tahav mbu agee am, sha ci u icivir i shagba wam ne gaa?” (Daniel 4:30) Shi or u gengese iyol Herode Agripa u Hiihii la kpa ngohol icivir i í lu i na ga, kpa i lu sha ci u Aôndo yô. “Azôô ya un maa a kpe.” (Aerenakaa 12:21–23) Er ior mban fa mnenge u Yehova a nengen shagba ga yô, ve cii ve gba je ishima ndôhôr.
4. Ka an nan lu ken ijime i iyolmoron i ior ve moron sha tar nee?
4 Aluer ishima ngi eren se ker u eren kwagh sha gbenda u se zua a icivir kpa u ngu wer vihi keng ga. Kpa Diabolo ngu a pelegh sha isharen yase ne, a na se hingir u moron iyol man ka imba inja i a soo vough je la. (Mateu 4:8, 9) Fa wer un ngu “aôndo u tar u ainge” ne, man a soo wener una samber a mhen na sha tar sha er un fetyô la cii. (2 Mbakorinte 4:4; Mbaefese 2:2; Mpase 12:9) Er Mbakristu ve fe ape imba mhen la i dugh ityô yô, mba nengen shagba er tar u nengen la ga.
5. Gwaikyaa u eren man iti i zan man inyaregh ki ne or mkom u tsan gbeme? Na mpase.
5 Diabolo ngu samber a kwagh ugen ér aluer or ngu a iti tor shi ior mba civir nan shi nan ngu a inyaregh kpishi yô, nahan nana zua a msaanyol. Kwagh ne ka mimi je kpa? Gwaikyaa u eren man iti zan man inyaregh ki lun a mi kpishi kia fatyô u nan or mkom ken umaa? Bibilo ta se icin ér imba mhen la i de we se ime sha ishi ga. Tor Solomon u lu tor u fan kwagh la kaa wener: “M gema m nenge tom u ican cii, man hanma tom u i er u u hembe doon yô, i lu sha iwuhe i lu eren u ye. Kwagh ne kpaa ka gbilinkwagh man ka u zendan di ahumbe ityô tsô.” (Orpasenkwagh 4:4) Ior kpishi mba ve de akaa cii ve ver vanger sha u keren mhembe ken tar vea lumun ér kwaghwan u Bibilo ne ka u mimi. Ikyav i tesen yô, ka ikyav i or u yange kpela igirgi i zan sha uwer, shi var í shi kar í ior nyôr za sha uwer la. A hide a hen sha kwagh u yange un er la, nahan a kaa wener: “M er tom kpoghuloo nahan m hingir u fan tom u m lu eren la tsema tsema. Kpa lu gbilin kwagh, shi wasem u zuan a msaanyol man bemshima u tsan gbem la ga. * Kwagh u tar u nengen ér or hemba la wasen or u zuan a mkom u tsôron ga, aluer nana hemba a lu kpenga u eren shin ken anumbe shin sha u nan ior msaanyol je kpaa.
Se Mba Hingir Orvesen sha Tom u Se Eren Mbagenev sha Dooshima La
6. Kanyi i tese ér mnenge u Yakobu man Yohane nengen shagba la lu shami ga?
6 Kwagh ugen yange er Yesu u a tese kwagh u orvesen jighilii yô. Yesu vea Mbahenen nav ve lu yemen ken Yerusalem sha u za ember iniongo i Paseka u 33 S.W. la. Mba ngur yemen sha gbenda yô, anmgbianev mba Yesu uhar, Yakobu man Yohane ve tese ieren i i tese ér ve kav kwagh u or lun orvesen tsembelee ga yô. Gadia ngô ve sôn kwagh hen Yesu sha ci ve, ér: “Kaa, ônov av mba uhar mban ve̱ tema a We, u môm ken uwegh ku yanegh, u môm ken ku imesegh sha tartor Wou.” (Mateu 20:21) Hen Mbayuda yô, kwagh u teman or ken wegh ku yanegh shin ku imesegh la lu icivir i vesen. (1 Utor 2:19) Nahan Yakobu man Yohane lu keren lu aan a tom a hemban. Ve soo ér i na ve tahav. Yesu gema fa kwagh u ve lu henen la nahan á kôôm mnenge u ve nengen shagba u eren la.
7. Yesu pase gbenda u or a zua a shagba u Kristu u mimi la nena?
7 Yesu fa er ken tar u ior ve moron iyol yum ne yô, or u i kaa ér ka shagbaor yô ka or u nan lu a ior sha ave shi ka nana ta a ta hwa tseegh kpa i er kwagh u nan soo la yô. Kpa hen mbadondon mba Yesu yô, mba fe orvesen sha tom u nan eren mbagen a iyol i hiden a mi ijime la. Yesu kaa ér: “Hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen. Man shi hanmô u i sar nan ka lun u hiihii ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen.”—Mateu 20:26, 27.
8. U lun ortom wa nyi man nyi kere, man ka mbampin mba nyi alaghga se pine ayol a ase?
8 Ishemberti i ken zwa Grika i i gem ér “ortom” ken Bibilo la i ôr kwagh u or u nan nenge kwagh a ishima i môm ér nana shire mbagenev tom yô. Yesu lu tesen mbahenen nav kwagh u injaa: U zendan ior we ve za er u tom la gem or nan hingir shagbaor ga; ka u shiren mbagenev tom sha dooshima la ngu a er kwagh ne ye. Pine ase iyol wer: ‘Aluer ka mo m lu Yakobu shin Yohane yô, shighe u yange i kôôm mo la ma m er nena? Yange ma m fa sha mimi mer shagba u mimi ve ka sha u shiren mbagenev tom sha dooshima kpa?’—1 Mbakorinte 13:3.
9. Kanyi ikyav Yesu ver sha ieren na a ioro?
9 Yesu tese mbahenen nav wener kwagh u tar u nengen ér ka shagba la zua vea shagba u Kristu a tese se la ga. Ma shighe môm kpa Yesu nengen wener un hemba ior mba un lu eren ve tom la ga shi na ve u henen ér ve yina sha a na tsô kpaa ga. Hanma or cii—nomso man kasev man mbayev, mbainyarev man atsanaior man ior mba lun a tahav sha ikyev kua ior mba i fa ve tsema tsema ér ka mbaasorabo kpaa—vaan hen a na a mciem shio. (Marku 10:13–16; Luka 7:37–50) Ashighe kpishi ior mba fetyô u wan ishima a ior mba ve lu a mbamyina la ga. Kpa Yesu yô lu nahan ga. Ashighe agen mbahenen nav yange ve er kwagh sha lan shi ve zôhôn ker ayol a ave, kpa a wa ve kwagh kundu kundu, sha u tesen ve ér mimi je un ngu a ishima i legh legh shi un hidi a iyol na ijime kpaa.—Sekaria 9:9; Mateu 11:29; Luka 22:24–27.
10. Uma u Yesu jimin cii tese ér eren mbagenev tom a iyol tangen shio nena?
10 Wan u Aôndo u hemban ver ikyav i tangen iyol ga sha u tesen kwagh u shagba a lu jighilii yô. Yesu va shin tar ne ér ior ve er un tom ga kpa á va sha u va shiren ior tom, nahan lu been ior “angev atô kposo kposo” shi lu dughun ujijingi mba bov ken ior kera. Shighe ugen yange a vôr nahan i gba u una ker shighe a mem, kpa kwagh u ior hemba gban un ishima a u na, nahan á ker gbenda u surun ve asema. (Marku 1:32–34; 6:30–34; Yohane 11:11, 17, 33) Dooshima na la mgbegha un u wasen ior ken jijingi, a zende ukilomita imôngo sha igbenda i lun ihundu ihundu sha u za pasen loho u dedoo u Tartor. (Marku 1:38, 39) Ikyav tese wang je ér Yesu yange tôô tom u eren mbagenev la lu un kwagh u vesen.
Dondo Iyol i Hiden a Mi Ijime i Kristu La
11. Ka ieren i nyi i keren hen anmgbianev mba i ver ve ér ve lu mbakuran ken tiônnongo laa?
11 Er derianyom u sha 18 la yem u been la, i ôr kwagh sha ieren i injaa i mbakuran mba ken Kristu vea luun a mi shighe u i lu tsuan ior ér ve lu mbakuran mba azende a zende mba vea nengen sha mbamgbe mba ior mba Aôndo yô. Zion’s Watch Tower u Setemba 1, 1894 nger ér ior mba i lu keren yô, lu ior mba lun “ishima legh legh—sha er vea mor iyol ga yô . . . , mbahiden a iyol ijime keren u kenden a ayol a ve sha ga kpa kenden a Kristu—mba vea za pasen kwagh ve ga kpa a lu Mkaanem nam di vough er i nger ma la nahan.” Sha kpôô yô, doo u Mbakristu vea ker ian tom sha ci u pirin hangeshima ve ga shin sha u duen iti shi zuan a tahav shin teman tor sha mbagenev mayange ga. Orkuran u hiden a iyol ijime ngu a umbur wener kwagh u un lu eren la gba u a lu “tom u dedoo,” a lu ian tom i vesen i van a icivir sha iyol i nan ga. (1 Timoteu 3:1, 2) Mbatamen man udiakon cii doo u vea nôngo sha afatyô ve cii vea shiren mbagenev tom shi vea hemen ken icighan tom kpaa, tsô vea lu veren ikyav i i kom u mbagenev vea dondo yô.—1 Mbakorinte 9:19; Mbagalatia 5:13; 2 Timoteu 4:5.
12. Ka mba mpin mba nyi i doo u ior mba ve lu keren aan a tom ken tiônnongo vea pine ayol a ve?
12 Ma anmgbian u nan lu keren ian tom cii yô, doo u nana pine iyol i nan ér: ‘M ngu keren ian ne mer me shiren mbagenev tom kpa, shin m soo mer ior mbagenev ve̱ shiren mo tomo? Me lumun u eren ityom i wasen, i ior mbagenev vea nenge a mi fele ga kpa?’ Ikyav i tesen yô, alaghga a maa gumor ugen iyol u nan kwaghôron ken tiônnongo kpa a taver nan u wasen ior mba been iyol. Alaghga ka i doo nan u lun a mbatamen ken tiônnongo imôngo kpa u duen kwaghpasen yô, ka i doo nan ga. Doo u imba gumor la ia pine iyol i nan ér: ‘M hembe veren ishima sha tom u Aôndo u ua na me za iti shi ua vam a icivir laa? M ngu keren mer me hemba duen iti shinii?’ Aluer se mba keren icivir iyol yase yô, se fa je ser se mba dondon ikyav i Kristu ver la ga.—Yohane 5:41.
13. (a) Ikyav i hiden a iyol ijime i orkuran ia bende a mbagenev nena? (b) Er nan ve a fatyô u kaan ér iyol i hiden a mi ijime ka kwagh u Orkristu nana lu a mi keng keng ne?
13 Shighe u ka sea nôngo kpoghuloo ser se dondo iyol hiden ijime i Kristu la yô, ishima ka i mgbegha se ker u shiren mbagenev tom. Nenge ikyav i orkuran u zenden sôron afishi a nengen sha tom ken ityar wue wue u lu sôron afishi a Mbashiada mba Yehova agen nengen tom ve yô. Shin er á ngee a tom kpishi shi lu a ian ga nahan kpa, orkuran ne nenge anmgbian ugen lu yan ican u sôron ikyekye i koron ityakerada veren vough la nahan á tile á wase un. Anmgbian la kaa ér: “Kwagh ne kpiligh mo iyol je gande! A kaa a mo ér shighe u un lu gumor la un er tom a ikyekye ne shin Betel, man un umbur er kwagh la yange a taver un u sôron veren vough yô. Shin er lu a akaa a injaa kpishi a eren nahan kpaa a er tom sha ikyekye ne vea mo deghôô cii a mase yemen ye. Kwagh ne ka kwagh u hungur mo sha won ga.” Hegen anmgbian ne ngu orkuran hen afishi a nengen sha tom a Mbashiada mba Yehova agen kpa ngu umbur iyol hiden ijime i anmgbian ne her tsô. Mayange je se tôô ser se gande u eren akaa a kiriki shin se mba uzegembaiorov je se gande u eren akaa a cuku cuku ga. Kpa, doo u se ‘hiden nen a ayol a ase ijime.’ Kwagh ne ka kwagh u or a̱ soo yô ga. Ka vegher u “orhe” u i gbe kpee u Orkristu nana haa iyol keng yô.—Mbafilipi 2:3; Mbakolose 3:10, 12; Mbaromanu 12:16.
Er Se Lu A Mnenge u Kristu A Nengen Shagba u Eren La
14. Kwar gbidyen sha mlu wase vea Aôndo man orumace er se nahan la ngu wasen se u maan mnenge u nengen shagba sha gbenda u injaa la nena?
14 Se er nan ve se nengen shagba sha gbenda u injaa? Se er kwagh ne sha u gbidyen kwar sha mlu wase vea Yehova Aôndo. Shagba u Aôndo man tahav nav kua kwaghfan na tav kar mfe u uumace man hanma kwagh u uumace mba yinan ve eren la cii. (Yesaia 40:22) Shi u gbidyen kwar sha mlu wase vea uumace er se nahan la kpa wasen se u hiden a iyol yase ijime. Ikyav i tesen yô, alaghga se hemba fan ityom igen a mbagenev, kpa ve di vea gema a hemba fan kwagh ugen u injaa a vese, ga yô alaghga anmgbian wase ken Kristu nana lu a aeren agen a se lu a mi ga yô. Sha mimi yô, mba fe fan ior kpishi mba ve gbe kwagh sha ishigh ki Aôndo la ga sha ci u ishima ve i legh legh man iyol ve i hiden a mi ijime la.—Anzaakaa 3:34; Yakobu 4:6.
15. Mtil u ior mba Aôndo ve til sha mimi la tese ér or ngu a ma ityôkyaa i nengen ér nan hemba mbagenev ga nena?
15 Akaa a a tser Mbashiada mba Yehova sha ci u jighjigh ve u nan la ta iwanger sha ishember ne. Ashighe kpishi ka i lu ior mba tar ne ú nenge ér ve gba kwagh ga la ka a kar ve nan nan kpa ve suur sha Aôndo je ve tenger ga ye. U gbidyen kwar sha akav a ngera la una wase se u hiden a iyol yase ijime shi kwagh la ngu a tese se ér ‘se de nengen sha mlu wase i̱ hemban er ma se nenge la ga.’—Mbaromanu 12:3. *
16. Ior mba ken tiônnongo cii vea maa shagba u Yesu ver ér se dondo la nena?
16 Mbakristu cii, mbayev man mbaganden kpaa, doo u vea ker u nengen shagba er Kristu kpa a nengen un la. Ityom ngi ken tiônnongo kpishi i i gbe u a er kpee yô. Aluer i kaa ér or a za er tom u u gbe kwagh ga kpa, ishima i de vihin nan ga. (1 Samuel 25:41; 2 Utor 3:11) Mbamaren, ne mba taver ônov enev asema kua mbayev enev mba kiriki ner ve er nyityô tom u i ne ve la cii saan saan, aluer ka ken Iyou i Tartor shin sha mkohol u ningir shin sha mkohol u vesen kpa? Mba ve nenge ú eren ityom i í gbe kwagh ga la kpa? Anmgbian ugen u hegen a eren tom hen afishi a shin itine a Mbashiada mba Yehova a tar sha won cii yô umbur ikyav i mbamaren nav ver un la vindi vindi. A kaa wener: “Gbenda u ve eren tom u esen Iyou i Tartor shin ijiir i mkohol u vesen la kaam ér ve nenge ér tom ne ngu a inja kpishi je. Ashighe kpishi yange ve lumun u eren ityom i i lu sha ci u mkpeyol u tiônnongo shin sha ci u anmgbianev la, yange ityom la ia gba kwagh ga je kpa, ve wa ikyo ga. Imba ieren ne wasem u ngohol nyityô tom i i nem shin Betel cii a ishima i gbar gbar.”
17. Ka sha nyi igbenda kasev mba hiden a iyol ijime ve lu iyua hen tiônnongo?
17 Sha kwagh u veren ior mbagen ken hemen wase yô, se zua a ikyav i dedoo ne ken Eseter, u va hingir torkwase u Zegetartor u Pershia ken derianyom u sha utaan C.S.W. la. Shin er lu ken dwer u tor nahan kpa, a er kwagh sha ishima i Aôndo vough, gadia a lumun u nan uma na sha u paan ior mba Aôndo. (Eseter 1:5, 6; 4:14–16) Kasev Mbakristu ka vea lu yôughyôugh ga nan nan kpa, kwagh gbe ve ga, ka ve tese ieren i Eseter la sha u taver ior mba iyol i lu kpen ve la asema man sha u zan za sôron mbauangev man u duen kwaghpasen kua u dondon kwaghwan u mbatamen. Anmgbianev mba kasev mba hiden a iyol ijime mban mba iyua injaa hen tiônnongo kpen kpen!
Mbamtsera mba Nengen Shagba sha Inja i Kristu
18. Ka mbamtsera mba nyi ve dugh ken u tesen shagba u sha inja i Kristu laa?
18 Ú zua a mbamtsera kpishi zum ú lu nengen shagba sha inja i Kristu yô. Aluer ú ngu eren ior mbagenev tom a iyol tangen shio yô, kwagh ne una na ve iember, we kpa ú zua a iember. (Aerenakaa 20:35) Er ú kar a ishima ú lu eren tom taveraa sha ci u anmgbianev mbagen yô, kwagh wou una hemba doon ve ishima cii. (Aerenakaa 20:37) Kpa hemban cii je yô, Yehova ngu a nenge kwagh u ú lu eren sha ci u mkpeyol u Mbakristu a vese imôngo la ér ka naagh ku iwuese ku doon ú lu nan un ye.—Mbafilipi 2:17.
19. Doo u se kange ishima ser se er nyi sha gbenda u Kristu a nengen shagba laa?
19 Gba u hanma wase nana gbidye kwar a ishima i nan nahan nana pine ér: ‘Ka sha zwa tseegh m lun a mnenge u Kristu a nengen shagba la yee, shin me nôngo sha tahav av cii me eren a er kpaa?’ Gbenda u Yehova a nengen mbagengeseyol la ngu lian ga. (Anzaakaa 16:5; 1 Peteru 5:5) Aeren a ase a̱ tese ér ka i doo se u nengen shagba er Kristu kpa a nengen shagba u eren la, aluer ka ken tiônnongo u Kristu shin ken tsombor wase shin ken akaa a se eren aa uumace er se nahan la kpaa—se eren akaa ne cii sha ci u iwuese man icivir i Aôndo.—1 Mbakorinte 10:31.
[Footnotes]
^ Nenge ken Iyoukura (zwa Buter) i Mei 1, 1982, peeji 3–6, sha itinekwagh i i kaa ér: “Lu̱ Keren mzehemen” la.
^ Akav agen nga ken takerada u 1992 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, peeji 181–182 man Iyoukura (zwa Buter) i Setemba 1, 1993, peeji 27–31.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Er nan ve i doo u se nyagh gbenda u tar u nengen shagba laa?
• Yesu nengen shagba nena?
• Mbakuran vea dondo iyol i hiden a mi ijime i Kristu la nena?
• Kanyi ia wase se u lun shagba sha inja i Kristu laa?
[Study Questions]
[Box on page 27]
Ka Ana Nan Lu Shagba sha Inja i Kristuu?
Ka or u nan ver iyol ér i eren a er nan tom la shin ka or u nan ver iyol u eren mbagenev tomo?
Ka or u ka nan hemba soon ityom i ia kende a nan sha la shin ka or u ka nan eren ityom i gban kwagh ga laa?
Ka or u nan kenden a iyol i nan sha la shin ka or u nan kenden a mbagenev sha laa?
[Picture on page 24]
Zege eev mbu Farao Amenhotep u sha Utar la
[Picture on page 25]
Ú fa kwagh u yange na ve Haman gba kpa?
[Pictures on page 26]
Ú keren aan a ú eren ior mbagenev tom kpa?