Civir Nen Aôndo “Sha Imo I Môm”
Civir Nen Aôndo “Sha Imo I Môm”
“Civir Aôndo Ter u Ter wase Yesu Kristu sha . . . imo i môm.”—Mbaromanu 15:6.
1. Ka ishember i injaa i sha kwagh u mbamkposo asev i nyi Paulu ôr mbananjighjigh a na imôngo?
HANMA Orkristu ngu a akaa a nan eren shin akaa a sha ishima i nan a a kaha kposo a Mbakristu mbagenev yô. Nahan kpa, gba u Mbakristu cii vea lu ken mzough, vea zenden imôngo sha gbenda u ú ze ken uma la. Kwagh a fatyô u lun nahan je kpa? Een, aluer se tôô mbamkposo asev mba kiriki hingir se zegekwagh ga yô. Ka ishember i injaa i apostoli Paulu lu ôr a mbananjighjigh a na imôngo mba sha derianyom u hiihii je la. Á pase ve ishember i injaa ne nena? Se yar tom a kwaghwan na u a dugh sha ne nena?
Mluainja u Mzough u Mbakristu
2. Paulu ôr er i gbe u se lu ken mzough var var nena?
2 Paulu fa wener mzough u Mbakristu ngu hange hange, ka nahan ve á wa Mbakristu kwagh u injaa u una wase ve vea waan asema ayol a ve sha dooshima ye. (Mbaefese 4:1–3; Mbakolose 3:12–14) Kpa er lu zenden timin atôônanongo kpishi shi lu hiden za sôron mbagenev zan zan anyom kar hemba 20 yô, á fa er i lu kwagh u taver kpishi u lun ken mzough yô. (1 Mbakorinte 1:11–13; Mbagalatia 2:11–14) Nahan yô, á taver mbananjighjigh a na imôngo mba ken Roma asema wener: “Aôndo u ishimawan man ishimasurun A̱ na ne, . . . sha u né civir Aôndo Ter u Ter wase Yesu Kristu sha ishima i môm man sha imo i môm kpaa” yô. (Mbaromanu 15:5, 6) Gba u se kpa se civir Yehova Aôndo “sha imo i môm” nyian, gadia se mba nongoior na u ú lu ken mzough yô. Se mba eren kwagh ne nena?
3, 4. (a) Mbakristu mba ken gar u Roma lu unô man unô? (b) Yange lu u Mbakristu mba ken gar u Roma vea er nena ve vea fatyô u civir Yehova “sha imo i môm”?
3 Mbakristu mba ken gar u Roma kpishi lu azende a Paulu. (Mbaromanu 16:3–16) Shin er ve due sha ajiir kposo kposo nahan kpa, Paulu lumun anmgbianev nav mban cii ér ka ‘mba doon Aôndo ishima.’ Á nger ér: “M ngu wuese Aôndo wam sha Yesu Kristu sha ci wen cii, gadia jighjigh wen u nan za gwa sha won cii.” Sha kpôô yô, Mbaromanu tese ikyav i dedoo sha igbenda kpishi. (Mbaromanu 1:7, 8; 15:14) Kpa kwagh ugen u yange gema lu yô, mbagenev ken tiônnongo ne lu a mbamnenge kposo kposo sha akaa agenegh. Er nyian kpa Mbakristu ve dugh sha ajiir kposo kposo shi aeren a ve a ityôô kpa a kaha yô, aluer se time sha kwaghwan u icighan jijingi mgbegha Paulu ve nger pase er a nôngo a mbamkposo mban yô, kwagh ne una wase se se ôron kwagh “sha imo i môm.”
4 Mbananjighjigh mba ve lu Mbayuda man mba ve lu Atôatyev lu imôngo ken gar u Roma. (Mbaromanu 4:1; 11:13) Ikyav tese ér, Mbakristu mbagenev mba ve lu Mbayuda fatyô u den aeren a Tindi u Mose a yange ve eren la ga, shin er ve fa ér aeren angara nahan kera nga hange hange sha ci u myom ga nahan kpaa. Kpa Mbakristu mbagenev mba ve lu Mbayuda yô lumun ér naagh ku Kristu sagh ve ken ikyangenev mbi akaa a ve vanden eren cii man ve hingir Mbakristu la. Sha nahan yô, ve de anza ve man aeren ve a ityôô agen kpaa. (Mbagalatia 4:8–11) Kpa, er Paulu ôr nahan, ve cii ve lu ‘mba doon Aôndo ishima.’ Aluer mba ishima i môm ayol a ve yô, ve cii vea fatyô u civir Aôndo “sha imo i môm.” Se nyian kpa, alaghga se lu a mbamnenge kposo kposo sha akaa, nahan doo u se time vighe vighe se nenge er Paulu a pase se kwaghwan u injaa ne yô.—Mbaromanu 15:4.
“Rumun Nen Ayol a En”
5, 6. Er nan ve ior lu a mbamnenge kposo kposo ken tiônnongo u ken Roma laa?
5 Paulu nger Mbaromanu washika sha kwagh u mbamnenge mba lun a mi kposo kposo. Á kaa wener: “Orgen ka nan na jighjigh er nan ngu a ian i yan akaa cii, kpa u nan taver ga la yô, ka ikaiue nan ye ye.” Er nan ve kwagh a lu nahana? Yange Tindi u Mose tswer inyam igyo. (Mbaromanu 14:2; Levitiku 11:7) Nahan kpa, Yesu va kpen kera yô, Tindi ne maa kure. (Mbaefese 2:15) Shi apostoli Peteru kpa, shighe u Yesu kpe kera anyom kar atar man tiôn la, ortyom pase un wener hen Aôndo yô kwaghyan môm tsô ngu wang ga ze. (Aerenakaa 11:7–12) Nahan yô, alaghga Mbakristu mbagenev mba ve lu Mbayuda yô nenge ér inyam igyo je kpa vea ya—shin akaayan agenegh a Tindi venda ér i̱ de ye ga la kpaa.
6 Nahan kpa, Mbakristu mbagenev mba ve lu Mbayuda yô, u ôron a ôr kwagh u akaayan a yange vande lun a hôngorough la tseegh kpa alaghga lu ve kwagh u ndôhôr ishima tsung. Adooga amba ne aa nenge anmgbianev vev mba ken Kristu mba ve lu Mbayuda la yan akaayan angan nahan í nyoon ve iyol je í gande. Kpa gema Mbakristu mba ve lu Atôatyev la yô, alaghga kwaghyan u tsenger ne una lan ve ishima kpishi er i hii ve a lu mbagenev ityôkyaa i eren ayôôso yô, gadia ve yô alaghga ukwaghaôndo vev mba ngise ve lu ker la hange ve ma kwaghyan ga. Kpa sha mimi yô, u hangen akaayan agenegh tseegh yô lu kwaghbo ga, kpa yange or nana hange akaayan agenegh shi nana sendegh ér saa mbagenev kpa ve hange á ve vea zua a myom yô i lu shami ga. Kpa er ior lu a mbamnenge kposo kposo sha kwagh ne yô, lu kwagh u una fatyô u van a ayôôso ken tiônnongo fese je. Yange gba u Mbakristu mba ken Roma vea wa ikyo tsung sha er mbamkposo mban vea yange ve u civir Aôndo “sha imo i môm” ga yô.
7. Ka mbamnenge kposo kposo mba nyi yange ve lu sha kwagh u kuran ma icighan iyange ken hanma sati?
7 Paulu tese ikyav sha kwagh ugen kpaa, á kaa ér: “Orgen ka nan nenge er iyange igen i hemba igen yô. Orgen di yô nan nenge er ayange cii nga kwagh môm yô.” (Mbaromanu 14:5a) Sha shighe u Tindi u Mose la yô, i eren tom sha Iyange i Memen ga. Zende je kpa í yange gbang gbang sha iyange la. (Ekesodu 20:8–10; Mateu 24:20; Aerenakaa 1:12) Kpa mba va karen a Tindi kera yô, mbamyange mban cii kera lu a inja ga. Nahan kpa, alaghga Mbakristu mbagenev mba ve lu Mbayuda nenge ér doo u vea er ma tom shin vea za gôgô zende sha iyange i̱ kera yô lu ve icighan iyange la ga. Shighe u ve hingir Mbakristu la je kpa, alaghga ve ver iyange i sha utaankaruhar la kposo sha ci u akaa ve a ken jijingi, shin er sha shigh ki Aôndo yô Iyange i Memen kera lu ga nahan kpaa. Ieren ve ne i lu shami ga shinii? Kwaghbo lu sha kwagh u ve lu eren la ga, saa yange vea hanger a mbagenev ér Aôndo soo ér ve kuran Iyange i Memen la ve i lu kwaghbo ye. Nahan yô, Paulu nger mkaanem ma tesen ikyo i wan sha imoshima i anmgbianev nav, wener: “Hanma or yô, i̱ wanger nan ken ishima i nan doo doo je.”—Mbaromanu 14:5b.
8. Shin er lu u Mbakristu mba ken Roma vea tese ikyo i wan sha imoshima i mbagenev nahan kpa, lu nyi nahan gba u vea er ga?
8 Shin er Paulu taver anmgbianev nav asema ér ve wa ishima a mba akaa a a bende a imoshima ve lu zan ve iyol la nahan kpa, á gema á venda ibumegh a mba ve lu kighir mbananjighjigh a ve imôngo ér ve kuran Tindi u Mose sha ci u myom ve la. U tesen ikyav yô, er shighe u inyom i 61 S.W. la nahan, Paulu nger takerada u Mbaheberu hen Mbakristu mba ve lu Mbayuda la, takerada ne lu washika u ageegh kpen kpen; á pase ve wanger wanger ér kera ka a inja u vea kuran Tindi u Mose la ga sha ci u ishimaverenkeghen i Mbakristu i i̱ har sha naagh ku ipaa ku Yesu la hemba cii.—Mbagalatia 5:1–12; Titu 1:10, 11; Mbaheberu 10:1–17.
9, 10. Kanyi i gbe u Mbakristu vea er ga? Na mpase.
9 Er se nenge nahan, Paulu pase ér aluer akaa a sha ishima yase nga kposo kposo kpa er se per atindi a Mbakristu ga je, kwagh ne a̱ de vihin mzough wase ga. Nahan yô, Paulu pine Mbakristu mba imoshima ve taver ga la ér: “Kpa we yô, ka nyi u ne anmgbian ibo?” Shi mba imoshima ve taver la (alaghga lu mba ve lu yan akaayan a ngise Tindi hange la shin ve lu eren tom sha Iyange i Memen kpa imoshima ve za ve iyol ga la), á pine ve wener: “Ka nyi u laha anmgbian wouwe?” (Mbaromanu 14:10) Nahan sha kwagh u Paulu á er yô, mayange je Mbakristu mba imoshima ve i taver ga la ve de ne anmgbianev vev mba imoshima ve i taver la ibo ga. Shi Mbakristu mba ve taver la kpaa mayange je ve de lahan mba imoshima ve i taver sha akaa agenegh ga la, ga. Ve cii ve de lahan awashima u dedoo u mbagenev ga shi ve ‘de nengen sha mlu ve i̱ hemban er ma ve nenge la ga.’—Mbaromanu 12:3, 18.
10 Paulu pase kwagh u mnenge u vough ne, wener: “Or u nan ye la nana̱ de lahan or u nan ye ga la ze, man shi or u nan ye ga la nana̱ de ne or u nan ye la ibo ga, gadia Aôndo rumun nan.” Shi á kaa ér: “Kristu kpaa . . . rumun ne sha ci u iengem i Aôndo.” Er mba imoshima ve i taver man mba i taver ga la kpa Aôndo man Kristu ve lumun ve yô, se kpa se lu a imba inja ne, nahan se ‘rumun nen ayol a ase.’ (Mbaromanu 14:3; 15:7) Ka kwagh u i doo u se er ne ga he?
Dooshima u Anmgbianev Ve a Mzough Nyian
11. Ka kwagh u vesen u nyi yange er sha ayange a Paulu laa?
11 Washika u Paulu nger hen Mbaromanu la lu sha kwagh ugen u vesen u yange er yô. Yehova sember bunden ikyuryan igen, hide ya ikyur i he igen. Nahan lu taver mbagenev u lumun ikyuryan i he ne. Kwagh u yange er ne ngu nyian nahan ga, kpa ashighe agenegh akaa nga a er a á war zan nahan yô.
12, 13. Ka sha akaa a nyi nahan Mbakristu vea tese ikyo i wan sha imoshima i anmgbianev vev nyiana?
12 U tesen ikyav yô, alaghga ma kwase Kristu yange nan lu ken kwaghaôndo u a vende ér kasev ve de eren hwe iyol ga yô. Nahan er nan ngohol mimi je kpa, alaghga taver nan u lumun ér ka vough u kwase nana wuha iyol akuma akuma sha ashighe kposo kposo, i̱ doo kenger gayô nana shighe kpagh sha inja. Er nan per tindi u Bibilo môm ga yô, a lu shami ga cii aluer ma or nôngo ér kwase Kristu la á er kwagh u imoshima na i vende yô. Nan kpaa, doo u nana puu kasev Mbakristu mbagenev mba imoshima ve i lumun ér ve er hwe la ga.
13 Nenge ase ikyav igen ne. Alaghga Orkristu vese hen ijiir i í me msôrom ga yô. Kpa nan va fe mimi yô, nan fa er Bibilo i tese ér wain ka iyua i hen Aôndo man or nana fatyô u man wain akuma akuma kpaa yô. (Pasalmi 104:15) Nan lumun mnenge ne. Kpa, er ape nan dugh la i me msôrom her ga yô, hemba doon nan u nyaghen msôrom jimin cii, kpa ú ngu wer ka u nana puu mba ve me msôrom akuma akuma la ga. Aluer nan puu ve ga yô, nan ngu eren tom sha mkaanem ma Paulu man: “Se keren nen kwagh u nan bem man shi kwagh u se maan a maa ayol a ase sha mi” kpaa.—Mbaromanu 14:19.
14. Ka sha akaa a nyi nahan Mbakristu vea fatyô u eren tom sha kwagh u Paulu wa Mbaromanu laa?
14 Akaa agenegh kpaa aa na a gba u se er tom sha kwaghwan u Paulu wa Mbaromanu la. Tiônnongo u Kristu ngu a ior ker kpishi, man ve mban cii mba a akaa kposo kposo a a lu sha ishima ve yô. Nahan alaghga vea tsua u eren akaa kposo kposo—er hwe man iyolwuhan nahan. Nahan kpa, Bibilo ngi a atindiakaa wang aa i gbe u Mbakristu mba mimi cii vea kuran yô. Mô wase môm kpa nana de zeren akondo shin eren ityou sha mi yoholoo i karen ikyaa inya ga, shi i̱ de lu sha gbenda u ú tese ér se ya ikyar a tar ne kpaa ga. (1 Yohane 2:15–17) Mbakristu fa ér sha ashighe cii, kua sha ashighe a ve lu memen kpaa, ve mba mbatomov mba ve til sha ityough ki Tor u Hemban cii yô. (Yesaia 43:10; Yohane 17:16; 1 Timoteu 2:9, 10) Nahan cii kpa, akondo nga kpishi aa Mbakristu vea zer kpa a lu shami yô. *
De Ne Mbagenev Gbeev Mbu Nôngon Ga
15. Ka hanma shighe nahan i doo u aluer Orkristu ngu a ian i eren kwagh kpa nana er ga sha ci u anmgbianev mba nana?
15 Kwagh ugen kpa ngu u a lu hange hange u Paulu a er se kwagh sha mi ken kwagh u á wa Mbakristu mba ken Roma la yô. Ashighe agen, alaghga Orkristu u imoshima i nan i taver nana palegh u eren ma kwagh u tindi a yange keng ga yô. Sha ci u nyi? Sha ci u nan fa ér aluer nan er kwagh la yô, una na mbagenev gbeev mbu nôngon. Nahan aluer se soo u eren kwagh man se nenge ser una na mbagenev gbeev mbu nôngon yô, se er nena? Paulu kaa ér: “Doo u yan inyam ga, shin u man msôrom kpaa ga, shin u eren nyityô kwagh i nan anmgbian wou anzughul la kpaa ga.” (Mbaromanu 14:14, 20, 21) Nahan yô, “se mba se lu a agee ne yô, ka u se̱ waan ishima a mbamyina mba mba ve taver ga la, se̱ keren kwagh u doon se ayol a ase la tsô ga. Hanmô wase nana̱ nôngo u eren kwagh u doon or u nan we ndor a nan la i̱ lu sha gbenda u doon man shi u maan nan a maa kpaa.” (Mbaromanu 15:1, 2) Aluer se soo u eren kwagh man alaghga ka u kwagh la una bende a imoshima i anmgbian wase u ken Kristu yô, dooshima u anmgbianev a tuur se se wa nan ikyo, nahan se er kwagh la ga. Se tese ikyav sha msôrom ma man. Orkristu ngu a ian i man msôrom akuma akuma. Kpa aluer ka u nana er nahan yô kwagh la una na anmgbian u nan anzughul yô, nana de sendegh ér nana ma sha ci u nan ngu a ian yum ga.
16. Se tese ior mba hen haregh wase ikyo i wan nena?
16 Se fatyô u yaren tom a kwaghwan ne sha kwagh eren wase a mba ve lu ken tiônnongo u Kristu ga la kpaa. Ikyav i tesen yô, alaghga ijiir i se lu la, kwaghaôndo u hen ijiir la tese ior ér iyange i môm ken sati ngi sha u memen. Sha nahan yô, se nôngo kpoghuloo se palegh u eren ma kwagh sha iyange shon u una vihi mbawanndor a vese asema ker yô, sha er se na ve anzughul ga, shi se yange ve u ungwan kwaghpasen wase ga yô. Kwagh ugen yô, alaghga Orkristu u nan lu a kwagh ave nan yem tom kwaghpasen ape kwagh a hembe gban sha mbatomov yô, man alaghga ape nan ze tom la ka atsanaior a lu her ye. Nana fatyô u tesen mbawanndor a nan mba hev mban ikyo i wan sha u zeren akondo a taver ishe ga shi eren akaa akuma akuma shin er nan lu a kwagh ave nahan kpaa.
17. Er nan ve u wan mbagenev ikyo sha akaa a se tsough u eren la i lu kwagh u doono?
17 Aluer se ver ishima ser ‘mba ve lu a agee’ ve er akaa a i ter sha heen ne nahan a doo je kpa? Hen ase sha injakwagh ne: Ú ngu nahan mato sha gbenda u vesen, tsô ú ta ashe ú nenge mbayev mbagenev mba zenden sha gbenda. Nahan ú pande ayem ga sha ci u ú ngu zan sha ayem atindi a ne ian ér i naha kwagh la yum shinii? Ei, ú er teghelee sha er ú ta sha mbayev mban ga yô. Sha akaa a se eren a mbananjighjigh a vese imôngo shin mbagenev kpaa, ashighe agen ka i gba u se pande inja ayem la shin se gba den akaa agenegh tsô. Alaghga se mba eren ma kwagh u se lu a ian doo doo i eren yô. Tindi u Bibilo môm kpa yange kwagh la ga. Nahan kpa, aluer kwagh la una na mba imoshima ve i taver ga la ishima vihin shin una na ve anzughul yô, dooshima u Mbakristu una mgbegha se se er kwagh sha kwaghfan. (Mbaromanu 14:13, 15) U lun ken mzough shi eren kwagh u una sue Tartor la hemba doon a u keren ser se er kwagh u se lu a ian i eren yô.
18, 19. (a) Ka se dondo ikyav i Yesu sha u wan mbagenev ikyo nena? (b) Ka sha nyi kwagh nahan se eren kwagh gungur mômô, man kanyi se time sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?
18 Zum u se er kwagh nahan yô, se mba dondon ikyav i hemban doon cii. Paulu kaa wener: “Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga, kpa lu er i vande ngeren nahan la er: Aheen a ior ve lu heen We la gema haa sha a Mo.” Yesu lumun u nan uma na sha ci wase. Sha kpôô yô, se kpa se lumun u den akaa agenegh a se lu a ian i eren yô, aluer ka u kwagh ne una wase “mba ve taver ga” la u civir Aôndo a vese imôngo yô. Sha mimi yô, aluer se ngohol Mbakristu mba imoshima ve i taver ga la shi se mba eren a ve kundu kundu—shi aluer se venda u eren kwagh u sha ishima yase shi se mba hanger u eren kwagh u se lu a ian i eren la ga yô—kwagh ne tese ér se mba a “ishima i môm . . . sha inja i Kristu Yesu.”—Mbaromanu 15:1–5.
19 Shin er alaghga mbamnenge mba se lu a mi sha akaa a atindiakaa a Ruamabera a vende á ga la vea war kahan nahan kpa, gema sha kwagh u mcivir yô, se mba eren kwagh gungur môm. (1 Mbakorinte 1:10) Ikyav i tesen yô, imba mzough ne ngu sha gbenda u se eren kwagh a mba hendan a mcivir u mimi la. Mkaanem ma Aôndo yila mbaahendanev mban ér ka mba i fe ve ga yô, shi ma ta se icin ér se er teghelee sha ‘imo i mba i fe ve ga’ la. (Yohane 10:5) Se kav ve mba shon mba i fe ve ga la nena? Doo u se er kwagh a ve nena? Se nenge nen sha mbampin mban ken kwaghngeren u a dondo ne.
[Footnote]
^ Mbayev mba kiriki yô, ka mbamaren ve tesen ve akondo a vea huwa ye.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Er nan ve i gbe u mbamnenge mba se lu a mi kposo kposo sha akaa a se eren la vea vihi mzough wase ga?
• Er nan ve i doo u se Mbakristu se wa ayol a se ikyo kpishi?
• Ka sha igbenda i nyi nahan se er sha kwaghwan u Paulu u sha kwagh u mzough la nyiana, man ka nyi ia tuur se ve se er nahana?
[Study Questions]
[Picture on page 20]
Kwaghwan u Paulu sha kwagh u lun ken mzough lu hange hange sha ci u tiônnongo
[Picture on page 21]
Er Mbakristu ve dugh sha ajiir kposo kposo nahan kpa, mba ken mzough
[Picture on page 23]
Deraba ne una er nan hegene?