I Kôr Se Ihyom A Ityôkyaa Shio

“Ve kôrom ihom lu sha ityôikaa ga.”—YOHANE 15:25.

1, 2. (a) Er nan ve ior ka vea lamen sha Mbakristu dang ve i kpiligh mbagenev iyolo, kpa er nan ve se yô i kpiligh se iyol ga? (b) Ka inja i ishemberti i “ihom” i nyi se time sha mi ken kwaghngeren nee? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

 MBASHIADA MBA YEHOVA mba eren sha atindiakaa a a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Sha nahan yô, ior ôr akaa a dedoo sha iyol ve ken ityar kpishi. Nahan kpa, ashighe agen, ior ka ve lam sha ve dang. U tesen ikyav yô, ityagheror ugen u eren tom u gomoti ken gar u St. Petersburg, ken tar u Russia kaa wener: “I ôr se kwagh u Mbashiada mba Yehova ér mba annongo u i fe kwagh na ga, u a woo mbayev yô, shi mba woo ayol a ve ken myer kpaa.” Nahan kpa zum u or shon ne er tom a Mbashiada mba Yehova shighe u ve zua mkohol u ityar-ityar yô, á kaa wener: “Hegen ne, m nenge a ior mba ve lu a inja i vough, shi ve lu sar sar yô. . . . Mba ken bem, shi mba jighilii, shi ve soo ayol a ve je gande.” Shi á kaa wener: “M fa er i hii ve ior ve eren mbaaie sha ve jim ga.”—1 Peteru 3:16.

² Ka saan mba civir Aôndo iyol sha akaa a ior ve we ve iyol ér mba aferaior la ga, nahan kpa kpiligh ve iyol er i hii ve ior ve lamen sha ve dang ga. Yesu tsenga wan mbadondon nav kwagh ér: “Aluer tar ua kôr ne ihom yô, fa nen u vande kôron Mo ihom je er u lu a kôr ne ihom ga yô. . . . Kpa i er kwagh ne sha er kwagh u i nger ken atindi a ve la, a̱ kure sha mi vough er: Ve kôrom ihom lu sha ityôikaa ga. ” * (Yohane 15:18–20, 25; Pasalmi 35:19; 69:4) Yesu vande kaan a mbahenen nav je wener: ‘Aluer i yila orya er, Belesebul yô, man hire mba ken ya na di ve a kera yila ve nahan ga yee?’ (Mateu 10:25) Mbakristu fa ér ilyahan i ve we ishima a mi ne ka vegher môm u ‘kon u mtsaha’ ú ve lumun ér vea tôô zum u ve hingir mbadondon mba Kristu la.—Mateu 16:24.

3. I tôv mbacivir Aôndo mba mimi a ican kighir nan je?

³ I hii tôvon mbacivir Aôndo mba mimi a ican ica i gba hegen, hii sha “Abel, or u perapera” la je zan zan hegen. (Mateu 23:34, 35) Tôvacan ne hange or ga. Yesu kaa wener ‘ior cii vea kôr’ mbadondon nav ihyom sha ci u iti na. (Mateu 10:22) Heela tseegh ga, apostoli Paulu nger kwagh kaa wener mbacivir Aôndo—kua se kpa ker cii—ve̱ ver ishima ér a tôv ve a ican. (2 Timoteu 3:12) A tôv ve a ican sha ci u nyi?

Or u Nan Ne Ve i Ker Se Ihyom a Ityôkyaa Shio La

4. Bibilo pase or u nan lu ityough sha hanma ihyom i i ker mbacivir Aôndo a ityôkyaa shio la nena?

⁴ Mkaanem ma Aôndo kaa ér hii sha igbetar je or u ken jijingi ugen ngu u a lu suen ior ken ijime ve vé lu tôvon mbacivir Aôndo mba mimi a ican yô. Hen ase sha kwagh u ku u swendegh u Abel, orjighjigh u hiihii la. Bibilo kaa ér Kain, u wua anngô na Abel la “due ken Orbo,” Satan, Diabolo. (1 Yohane 3:12) Kain lu a mhen u Satan, nahan Diabolo tuur un ér a er awashima na u bo la. Bibilo shi ôr se akaa a Satan er sha u van a bo tôvacan sha Yobu man Yesu Kristu yô. (Yobu 1:12; 2:6, 7; Yohane 8:37, 44; 13:27) Takerada u Mpase tsen or u nan ne ve i tev mbadondon mba Yesu a ican la sha tembe, u kaa ér: ‘Diabolo ngu veren iyol u una kende ior enev mbagenev ken gaadi, sha u á kar ne yô.’ (Mpase  2:10) Satan ngu ityough sha ihyom i i ker mbacivir Aôndo a ityôkyaa shio la je ka ashe tugh ga.

5. Kanyi jim i ne ve Satan á ker mba civir Aôndo mba mimi ihyomo?

⁵ Kanyi jim i ne ve Satan a ker mbacivir Aôndo mba mimi ihyomo? Satan tôô ken ishima na wener or môm tsô nan ngu er un nahan ga, sha nahan yô, á laha Yehova Aôndo, “Tor u tsôron” la. (1 Timoteu 1:17; 3:6) Á kaa wener Aôndo ngu hemen akaauma a á gbe a la sha u una yange á u eren akaa a sha asema a ve, shi á kaa wener or môm u civir Yehova a ishima i môm nan ngu ga, ior mba civir un sha ci u vea zua a mtsera. Satan shi senge wener aluer i na un ian ér una kar uumace yô, una yange ior cii u civir Aôndo. (Genese 3:1–6; Yobu 1:6–12; 2:1–7) Satan wa Yehova aie iyol ér ngu or u kighir ior, man or u aiegh, shi hemen na kpa ú doo ga, tsô á nôngo wener una lu tor er Aôndo nahan. Nahan yô, ishima vihi un a mbacivir Aôndo sha ci u sar un u ma ve civir un.—Mateu 4:8, 9.

6. (a) Ikyaa i hementor u Yehova la kua se ker nena? (b) Er se fe kwagh u ikyaa ne nahan yô, kwagh ne una wase se u tilen sha mimi dông nena? (Nenge akwati u a lu sha peeji 8 la.)

⁶ Ú nenge er ikyaa ne i bende a we kpa? Er ú lu or u civir Yehova yô, alaghga ú fa er i gbe u or nana nôngo tsung ve nana er ishima i Aôndo yô, nahan kpa mbamtsera mba nana zua a mi la hemba ngeen cii. Kpa, aluer mlu wou na yô, taver we tsung u zan hemen u kuran atindi a Yehova shi wan akaawan na ikyo yô, ú er nena? Shi aluer ú nenge wer mcivir u ú lu civir Yehova la ka ú shighe u vihin yô, ú er nena? Ú kure ikyaa wer ú nenge a ityôkyaa i ú za hemen u civir Yehova ga shinii? Shin ú de wer mdoo u Yehova a doo ú ishima, man iwuese i ú lu a mi sha aeren a na a doon tsung la a mbgbegha ú sha er ú za hemen u zenden sha igbenda na ciilii? (Duteronomi 10:12, 13) Ka Yehova ka a de ér Satan a̱ pande a̱ er se ican ye, nahan ican ne i̱ na hanmô wase cii ian i nana er kwagh sha gbenda u a gema a kaa Satan imo sha imbwase na la yô.—Anzaakaa 27:11.

‘Zum u Ior Ve Lu Heen Ne’ Yô

7. Ka ayom a nyi Diabolo a lu eren sha u una yange se u civir Yehova?

⁷ Hegen ne, se time nen vighe vighe sha ayom agen a Satan á lu eren sha u tesen ér kwagh u un we Yehova iyol kua mbacivir un la ka kwagh u mimi yô—ngu heen se sha u wan se mbaaie iyol. Yesu yila Satan ér “ter u aie.” (Yohane 8:44) Inja i Diabolo ér “Or-msende,” iti ne tese ér ngu nomor u senden Aôndo ityough shi vihin mkaanem nam ma ma lu a inja la, man icighan iti na kpaa. Diabolo ngu yaren tom a sendetyo man icugh, man mbaaie kpishi u lahan hementor u Yehova, shi ka akaa shon a a lu yaren tom a mi u vihin mbacivir Aôndo mba jighjigh iti kpaa je ne. Satan ngu heen Mbashiada mban, sha er una va ve a bo tôvacan u a gande ve vanger yô.

8. Satan yange hee Yobu nena, man kwagh ne bende a na nena?

⁸ Time ase sha kwagh u yange tser Yobu la; inja i iti i Yobu ér “I Kôr Un Ihyom.” Satan vihi akaa a Yobu lu a mi yôughyôugh la, shi wua un ônov, shi ta un angev kighir sha mi, nahan kpa, saa heela tseegh ga, á shi á nzughul a Yobu sha u i lu inja er ngu orsholibo, nahan ka Aôndo je a lu tsahan un ye. Yobu lu or u ior naan un icivir kpishi, kpa va hingir or u ior lahan un, mba hen tsombor na man akar a na a ishima ishima je kpaa lahan un. (Yobu 19:13–19; 29:1, 2, 7–11)  Kwagh ugen yô, Satan shi sue akar a Yobu a mimi ga, a a va u va surun un ishima la ken ijime sha u a̱ ‘hee Yobu sha akaaôron’ a ve, nahan ve hii wan Yobu kwagh iyol ér a shi nan kpa Yobu er ma zege kwaghbo, ka nahan ve Aôndo a lu tsahan un sha ifer na la ye. (Yobu 4:6–9; 19:2; 22:5–10) Nenge er kwagh ne yange una na Yobu a ure sha wono!

9. Yange i nôngo ér a vihi Yesu iti i lu inja er ngu orsholibo nahan, nena?

⁹ Wan u Aôndo yange sue hementor u Yehova gema ijime gema ikyum, nahan Satan tswam un tsung. Zum u Yesu va shin tar la, Satan nôngo wener una vihi mtil na u ken jijingi la, i lu inja er ngu orsholibo nahan, vough er yange er a Yobu kpaa nahan. (Isaiah 53:2–4; Yohane 9:24) Ior kaa a Yesu ér ngu or u eren hua sha msôr man or u kumbur hua sha kwaghyan shi “ngu a jijingi u bo” kpaa. (Mateu 11:18, 19; Yohane 7:20; 8:48; 10:20) Ior wa un kwagh iyol ér ngu or u ityuhwan. (Mateu 9:2, 3; 26:63–66; Yohane 10:33–36) Akaa a i wa Yesu iyol ne na yô, ishima za un iyol tsung, sha ci u fa wener i laha Ter na a ityôkyaa shio. (Luka 22:41–44) Ken masejime yô, i va mande Yesu sha kon ér ngu ormbaiv. (Mateu 27:38–44) Yesu “taver ishima sha imbaanyiman i mbaasorabo sha iyol Na la,” nahan tile sha perapera her dông.—Mbaheberu 12:2, 3.

10. Satan ngu anen mba i shigh ve mkurem ve shi shin tar her la vanger ayange ne nena?

¹⁰ Sha ayange ase ne kpaa, Diabolo ngu tswamen mbadondon Kristu mba i shigh ve mkurem, ve shi her shin tar la. Satan ngu “or u senden anmgbianev [mba Kristu ityough] . . . , un u a senden ve sha ishigh ki Aôndo atetan kpaa, tugh kpaa la.” (Mpase 12:9, 10) Hii shighe u i daa Satan sha i gbihi un shin tar ne je, á seer nyôôso iyol sha u una nzughur a anmgbianev mba Kristu mban ve hen ér mba sha kwagh ikyaa ga. (1 Mbakorinte 4:13) Ken ityar igen yô, ka i yila ve ér bo nongo, vough er í yilan Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mbara nahan. (Aerenakaa 24:5, 14; 28:22) Ior ka ve wa ve mbaaie iyol sha u vea nôngo yô, vea vihi ve iti. Anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem, mba “iyôngo igen” i i lu akar a ve i lu suen ve la mba zuan a “icivir, man iheen, man gwa u bo, man gwa u dedoo,” nahan kpa mba taver ishima her ‘kuran atindi a Aôndo shi eren shiada sha kwagh u Yesu’ a iyol hiden ijime.—2 Mbakorinte 6:8; Yohane 10:16; Mpase 12:17.

11, 12. (a) Ka atôakaa a nyi nahan a ne ve i heen Mbakristu ashighe agene? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan a tôv Orkristu a ican a ityôkyaa shio sha ci u jighjigh u nan u nana?

¹¹ Ka hanma iheen i ior ve hee mbacivir Aôndo cii i lu sha “kwagh u perapera” ga. (Mateu 5:10) Ashighe agen a lu mbamyen asev vea na ve se tagher ishigh a mbamzeyol ye. Gadia aluer se ‘er isholibo man á gbidye se man sé wa ishima’ je kpa a wase se sha ma gbenda môm ga. Nahan kpa, aluer Orkristu “nana umbur Aôndo nana wa ishima ken ican zum u ican i tser nan sha apera la yô” ka kwagh u doon Yehova. (1 Peteru 2:19, 20) Ka sha nyi igbenda nahan a tôv Orkristu a ican sha apera kpa nana wa ishima?

¹² I tôv Mbakristu mbagen a ican sha ci u ve venda u eren aeren a ityôô a ku iin a Ruamabera a vende la. (Duteronomi 14:1) Igyumior i Mbashiada kpaa mba iyol ishô ga, ka i shi yilan ve ati a iyongo sha ci u mba dondon atindiakaa a Yehova a we sha kwagh u anza a wang la yum. (1 Peteru 4:4) Ior ka ve lam sha mbamaren mbagen mba ve lu Mbakristu caveraa ér ve “wa ônov vev ikyo ga” shin “mba nzughul a ve” sha ci u ve venda ér i de ser ve twer aa awambe a tan ga yum. (Aerenakaa 15:29) Mbakristu mbagenev icombor ve man ahuraior a ve nyagh ve sha ci u mba civir Yehova yum. (Mateu 10:34–37) Mbakristu mban cii mba dondon ikyav i uprofeti man Yesu iyolna a ver sha kwagh u ican i yan a ityôkyaa shio la.—Mateu 5:11, 12; Yakobu 5:10; 1 Peteru 2:21.

Ka a Heen Se kpa Se Wa Ishima

13. Kanyi ia wase se ve se sôghul ken jijingi her dông zum u se tagher a bo tôvacan?

¹³ Zum u se tagher a tôvacan kpoghuloo sha ci u jighjigh wase u nan yô, kwagh ne una na iyol a kpe se, se hen ser se kera fatyô u civir Yehova ga, di er profeti Yeremia kpa lu un  nahan. (Yeremia 20:7–9) Kanyi ia wase se ve se sôghul ken jijingi her dông-nô? Nôngo u nengen zayol u ú tagher a mi la er Yehova a nengen kwagh nahan. Yehova nengen mba i tev ve a ican kpa ve til sha jighjigh her dông la ér mbá mba ve hembe yô, nengen ve ér mbá mba kwagh a tser ve ga. (Mbaromanu 8:37) Gbidye kwar ken ishima you nenge ior mba Diabolo yange va ve a atsan atô kposo kposo sha ci u ve sue hementor u Yehova yum la—umbur kasev man nomso er Abel man Yobu kua Maria ngô u Yesu man mbajighjigh mba ngise mbagen man mba ve lu civir Aôndo a vese nyian ne kpaa. (Mbaheberu 11:35–37; 12:1) Time sha aeren ve a perapera la. Zegeikpelaior i mbajighjigh mban i̱ lôhô se ér se̱ unde se̱ kohol ve, se̱ ember a ve imôngo sha tsembe u i ver sha ci u mba ve hembe tar ne sha jighjigh ve u nan la.—1 Yohane 5:4.

14. Aluer se mba eren msen kpoghuloo yô, kwagh ne una wase se u tilen sha jighjigh her dông nena?

¹⁴ ‘Zum u mbamhen ve ngee se ken ishima yô’ se er msen hen Yehova kpoghuloo, nahan una sur se asema shi una na se agee kpaa. (Pasalmi 50:15; 94:19) Una na se kwaghfan u una wase se u wan ishima a ikyaren i se tagher a mi la, shi una wase se u umbur ikyaa i vesen i sha kwagh u hementor u Yehova, i i lu kwagh u a ne ve i lu kôron mbacivir un ihyom a ityôkyaa shio la. (Yakobu 1:5) Shi Yehova una na se “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la. (Mbafilipi 4:6, 7) Shighe u se tagher a bo tôvacan yô, bem u Aôndo ne ngu a wase se u tilen dông shi kangen ishima gbang, kera tan akperan ken ishima ga, shin cian kwagh môm kpaa ga. Yehova shi una na se icighan jijingi na sha u a̱ sue se ken nyityô ican i a ne ian ér i er se la cii.—1 Mbakorinte 10:13.

15. Zum u se tagher a tôvacan yô, kanyi ia wase se ve se vihi ishima ga?

¹⁵ Kanyi ia wase se ve se vihi ishima a ior mba ve ker se ihyom sha apera la ga? Fa wer ka Satan man azôv a na a lu anomaior a a ker se ihyom ye. (Mbaefese 6:12) Ior mbagen mba tev se a ican sha apera man sha ifer kpaa, mbagenev yô mba tev ior mba Aôndo a ican sha lan, shin ior ka ve tuur ve ken ijime ér ve tôv se a ican. (Daniel 6:4–16; 1 Timoteu 1:12, 13) Sar Yehova u “ior cii” ve̱ zua a ian “ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi.” (1 Timoteu 2:4) Aeren ase a dedoo la doo ior mbagen mba yange ve tôvon se a ican yô, nahan ve hingir anmgbianev asev Mbakristu hegen. (1 Peteru 2:12) Shi se fatyô u henen kwagh sha ikyav i Yosev, wan u Yakob á ver la kpaa. Anngôôv mba Yosev yange ve na un ican kpishi, nahan kpa, wa kwagh u bo ishima a ve ga. Sha ci u nyi? Sha ci u á fa wener Yehova wa uwegh sha ikyaa la sha er una sôr mzeyol la, una kure awashima Na yô. (Genese 45:4–8) Se kpaa Yehova una fatyô u nan ian sha u i tôv se a ican sha apera sha er tôvacan la una va iti na a civir yô.—1 Peteru 4:16.

16, 17. Er nan ve i doo u se za ishima yase iyol sha iniôngon i mbaahendanev ve lu nôngon u yangen tom u pasen kwagh la ga?

¹⁶ Aluer ka inja er mbaahendanev mba yangen se u samber a loho u dedoo sha anshighe kpuaa man or ngu u tan num sha ve ga je kpa, doo u ishima ia za se iyol tsung je ga. Yehova ngu tenger akuraior cii sha loho u dedoo u i lu pasen tar sha won cii ne hegen, nahan akaainjaa a akuraior cii nga kohol ken iyou na. (Hagai 2:7) Yesu Kristu, Orkuranilev u Dedoo kaa wener: ‘Iyôngo Yam ngi ongo imo Yam, Mo kpaa M fa i, ngi dondon sha a Mo kpaa. Mo M ne i uma u tsôron, . . . ma or kpaa nana tsuwem i sha ikev je ga.’ (Yohane 10:27–29) Uicighan mbatyomov kpaa mba uwegh ken zege sunda u ken jijingi ne. (Mateu 13:39, 41; Mpase 14:6, 7) Nahan mbaahendanev mba a kwagh môm u vea ôr shin vea er sha u yangen awashima u Yehova ga.—Yesaia 54:17; Aerenakaa 5:38, 39.

 ¹⁷ Ashighe kpishi, mbaahendanev ka vea mough ahendan a vese yô, i lu ve kwagh a gema a kur a ve ye. Ken ipaven igen ken Afrika, i wa Mbashiada mba Yehova akaa iyol je kpilighyol, i kaa ér mba civir Diabolo. Sha ityôkyaa ne yô, yange Mbashiada vea za u za pasen wankwase ugen u i yer un ér Grace la kwagh yô, á yevese á za yer ken kungur u iyou na zan zan ve kar yemen. Iyange igen yô, pastô u ken côôci i Grace a ze adua la tôô takerada wase ugen tese mba ve ze adua la cii maa kaa a ve ér or ve môm tsô nana de er ú ga, aluer ve ôr ú yô, ua gema ve, vea undu adua ve. Kwagh ne gema sar Grace u fan aluer ka mimi yô. Iyange igen Mbashiada mba ve hen ya u Grace yô, kera yevese za yer ga, tema lam a ve, heela tseegh ga, á shi á ngohol kôpi u takerada u pasetô na venda ér ve de er ga la. Mbashiada mbara maa gba a mi henen Bibilo a Grace je, mba ker ken inyom i 1996 yô, Grace maa er batisema. Hegen ne, Grace sôr shighe na ver sha u zenden keren ior mbagen mba i tsugh ve sha kwagh u Mbashiada mba Yehova yô.

Nyôôso Jighjigh Wou u Nan Hegen

18. Er nan ve i gbe u se taver jighjigh wase u nan shighe u bo tôvacan a lu a va ga laa, man se er kwagh ne nena?

¹⁸ Hanma shighe cii Satan una fatyô u tuur ior ken ijime ér ve kôr se ihyom a ityôkyaa shio, nahan gba hange hange u se nyôôso jighjigh wase u nan hegen. Se er kwagh ne nena? Ibaver igen ken tar u i tev ior mba Yehova a ican kaa ér: “Kwagh ngu môm u a lu tseegh tseegh yô: Ior mba akaa a ken jijingi a gbe ve ishima tsung, shi mimi u ken Bibilo a doo ve ishima kpishi yô, ka taver ve u tilen dông shighe u tôvacan a ve ga. Kpa ashighe kpishi ior mba i lu sha shighe u ‘ian i doon’ kpa ve bundu mbamkombo shi ve fe duen kwagh pasen ga la ka ve nôngo gbev sha ankaam mba ikyoogh ga shighe u ‘bo tôvacan’ a tser ve yô.” (2 Timoteu 4:2) Aluer ú nenge a akaa ken a we  a i gbe u ú sôr yô, nôngo kpoghuloo er kwagh sha mi fefa.—Pasalmi 119:60.

19. Mtil u mbacivir Aôndo ve til dông sha jighjigh sha ihyom i i ker ve a ityôkyaa shio la tese nyi kwagha?

¹⁹ Mtil u mbacivir Aôndo mba mimi ve til dông sha jighjigh sha bo ihyom i Satan a ker ve ne ka ikyav i tesen ér hementor u Yehova la ka hemen u vough, u ú kom u suur sha ú, shi ka u perapera kpaa. Saan Aôndo iyol kpishi sha jighjigh u nan u mbacivir un ve lu a mi la. Ior vea hee se nan nan kpa ‘kunya kôr Un u i̱ yer Un ér Aôndo ve’ la ga, un u icivir na i nenger sha man tar la. Sha mimi yô, á ôr kwagh u mbajighjigh mban vough nahan ér: “Tar kuma sha ve kpaa ga.”—Mbaheberu 11:16, 38.

[Footnotes]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Ka an jim nan ne ve i ker mbacivir Aôndo mba mimi ihyom a ityôkyaa shio?

• Satan yar tom a iheen sha u una nôngo yô, una vihi mtil sha mimi u Yobu man Yesu nena?

• Yehova ne se agee sha u se hendan a ihyom i Satan nena?

[Study Questions]

[Box/Picture on page 8]

Ve Fa Ityôkyaa Shon Jighilii

Orshiada u Yehova ugen ken tar u Ukraine, ape ngise í cir tom u pasen kwagh hemba anyom 50 la kaa wener: “Zayol u Mbashiada mba Yehova tagher ishigh a mi la lu sha ci u ior soo kwaghaôndo wase ga yum ga. . . . Mbatomov mba gomoti mbagen kpishi yange ve lu eren di a er tom ve tsô. Zum u gomoti u tse una hungwa u he una kar a tema yô, mbatomov mban maa shi ve gema ve gba suen gomoti ne je, kpa se yô se tile her dông tsô. Se fa ser Bibilo pase or u nan ne ve se lu tagher a mbamzeyol mban jighilii yô.

“Se nenge ayol a ase ser se mba mbaishôôv kpa anomaior ne nga gbe tswamen se tsô ga. Kwagh u wase se ve se wa ishima yô, lu mfe u se fa kwagh u ikyaa i i̱ hii ken sule u Eden la kôr inya la—ka ikyaa i ian i Aôndo a lu a mi i hemen je la. . . . Se tsua u tan ikyaa ken kwagh u a lu uumace a mtsera tseegh ga kpa, se tsua kwagh u a lu Tor u sha won cii a mtsera yô. Se fa kwagh u ikyaa la vindi vindi. Kwagh ne na se agee shi wase se u tilen sha mimi her dông shighe u se tagher a ican i vihin tsung la.”

[Picture]

I kôr Victor Popovych ken inyom i 1970 la i wuhe

[Picture on page 5]

Lu an jim nan na ve i hee Yesu?

[Pictures on page 7]

Yobu man Maria, man mbacivir Aôndo mbagen nyian, er Stanley Jones nahan ve sue hementor u Yehova