Mba Tôvon Se A Ican Kpa Saan Se Iyol
Mba Tôvon Se A Ican Kpa Saan Se Iyol
“Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô.”—MATEU 5:11.
1. Yesu taver mbahenen nav asema sha kwagh u msaanyol man tôvacan nena?
ZUM u Yesu hii tindin mbaapostoli nav ér ve za pase kwagh u Tartor la, á ta ve icin wener vea tagher a ahendan. Á kaa a ve ér: “Ior cii vea kôr ne ihom sha ci u iti Yam.” (Mateu 10:5–18, 22) Kpa cii man ôr mbaapostoli nav mkaanem man yô, á vande taver ve kua ior mbagenev kpaa asema ken Ityesen na i sha Uwo la wener, ahendan ne aa vihi msaanyol u ve lu a mi kpishi la kpee ga. Jighilii je yô, Yesu kaa wener aluer i tôv Mbakristu a ican yô a gema a saan ve a saan iyol! Tôvacan una gema a va a msaanyol nena sha wono?
Se mba Yan Ican sha ci u Kwagh u Perapera
2. Sha kwagh u Yesu man apostoli Peteru ve er yô, ka nyi imba ican i yan nahan i̱ ve a msaanyolo?
2 Kwagh u sha anigheni u á ne se msaanyol u Yesu á er yô, ka un ne: “Saan mba i eren ve ican sha ci u kwagh u perapera la iyol, gadia tartor u Sha ka u ve je.” (Mateu 5:10) Ican i yan ka kwagh u dedoo, u or a wuese a wuese ga. Apostoli Peteru nger wener: “Aluer ne er isholibo man á gbidye ne man né wa ishima yô, iwuese ngi hana? Kpa aluer ne mba eren sha mi man né gema né ya ican kpa né wa ishima yô, ka kwagh u doon hen Aôndo je la.” Shi á za hemen a kaa ér: “Kpa mô wen nana̱ de yaan ican er ka orwuanor shin ormbaiv, shin or u eren ifer shin or u amber sha akaa nahan ga. Kpa aluer orgen nana ya ican er Orkristu yô, kunya u̱ de ker nan ga, kpa nana̱ civir Aôndo ken Iti ne.” (1 Peteru 2:20; 4:15, 16) Sha kwagh u Yesu á er yô, aluer or ya ican sha ci u kwagh u perapera kpa nan wa ishima yô, á saan nan iyol.
3. (a) U yan ican sha ci u kwagh u perapera la inja na yô ér nyi? (b) Tôvacan yange bende a Mbakristu mba tsuaa mbara nena?
3 Mba fe ér or ngu perapera sha mimi, aluer nan ngu eren ishima i Aôndo shi nan ngu kuran atindi a na kpaa yô. Nahan yô, aluer or ngu yan ican sha ci u kwagh u perapera yô, kwagh ne inja na yô, nan ngu yan ican sha ci u nan venda gbang gbang ér nana per atindiakaa a Aôndo ga yum. Ngise la mbahemenev mba Yuda tôv mbaapostoli a ican sha ci u ve venda ér mayange je vea de u pasen kwagh ken iti i Yesu ga. (Aerenakaa 4:18–20; 5:27–29, 40) Kwagh ne vihi iember ve shin na yô ve de kwaghpasen shinii? Mayange ga! “Ve due ken mkohol la kera, ve gba ember sha er i nenge er ve kuma u yan ican i aheenegh sha ci u iti la yô. Hanma iyange kpaa ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.” (Aerenakaa 5:41, 42) Tôvacan ne na ve iember shi hide taver gbashima ve sha tom kwaghpasen. Ken masejime yô, Mbaroma va hingir u tôvon Mbakristu mba tsuaa mbara a ican, gadia ve venda ér vea civir tor ga.
4. Ka atôakyaa agen a nyi nahan á ne ve i tev Mbakristu a icana?
4 Sha ayange ne kpaa, mba tev Mbashiada mba Yehova a ican sha ci u ve venda ér vea de u pasen “Loho u Dedoo u tartor” ga. (Mateu 24:14) Zum u ka a wa tindi ér ve de mbamkombo vev mba Mbakristu la yô, ve nenge ér guda vea ya ican, kpa den yô vea de u kumban imôngo er Bibilo i tese ér ve eren nahan la ga. (Mbaheberu 10:24, 25) Mba tev ve a ican sha ci u mtil ve u Mbakristu u ve til paleghaa la, shin sha ci u ve venda u hôngor a awambe yum. (Yohane 17:14; Aerenakaa 15:28, 29) Nahan cii kpa, mtil u ior mba Aôndo ve til dông sha ci u kwagh u perapera ne na ve bemshima man msaanyol kpen kpen je.—1 Peteru 3:14.
Mba Heen Se sha ci u Kristu
5. Ka ityôkyaa i vesen i nyi í ne ve í tev ior mba Yehova a ican nyiana?
5 Kwagh u nan msaanyol u sha utaankarunyiin u Yesu ôr ken Ityesen na i sha Uwo la kpa zua sha kwagh u tôvacan. Á kaa wener: ‘Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô.’ (Mateu 5:11) Ityôkyaa i vesen i í tev ior mba Yehova a ican yô, ka sha ci u mba ior i tar u ifer ungun ne ga. Yesu kaa a mbahenen nav ér: “Aluer nea lu ior i tar ne yô, ma ne lu kwagh u tar jim, ma ne doo tar ishima; kpa er ne lu ior i tar ne ga, Mo M gem M tsough ne shin tar ne kera yô, ka nahan man tar u ker ne ihom ye.” (Yohane 15:19) Apostoli Peteru kpaa ôr kwagh za nahan, wener: “Gema ka kpiligh ve iyol er ne kera nyer nongo a ve ken ijimba i eren i ganden ikaa inya la, ga yô; mba gbe lamen sha a ven dang tsô.”—1 Peteru 4:4.
6. (a) Er nan ve í heen shi í tev asande a mba i shigh ve mkurem mba ve shi her la man akar a ve kpaa a icanaa? (b) Aheen ne pande msaanyol wase shinii?
6 Se hira nenge er yange í tôv Mbakristu mba tsuaa mbara a ican sha ci u ve venda ér vea de u pasen kwagh ken iti i Yesu ga yum yô. Kristu lu na mbadondon nav tom, á kaa wener: “Né lu mbapasen kwagh Wam . . . zan zan [ne] ar ken ikighir i tar je.” (Aerenakaa 1:8) Asande a anmgbianev mba Kristu mba jighjigh mba ve shi her la, mba eren tom ne kpoghuloo sha iwasen i akar a ve, a “zegeikpelaior” i i til sha mimi la. (Mpase 7:9) Sha nahan yô, Satan ngu nôngon ityav “a tsombor na [tsombor u “kwase” la, ka vegher u nongo u Aôndo u u lu sha la] u u shi her u kor atindi a Aôndo shi u lu eren shiada sha kwagh u Yesu kpaa yô.” (Mpase 12:9, 17) Er se lu Mbashiada mba Yehova yô, se mba eren shiada sha kwagh u Yesu, un u a tem Tor u gomoti u Tartor hegen la, gomoti shon u una tim ugomoti mba uumace mba ve lu hendan kwagh ér tar u he u Aôndo u perapera u̱ de ve ga la. (Daniel 2:44; 2 Peteru 3:13) Ka sha ityôkyaa ne man í heen se shi í tev se a ican ye, kpa gema saan se iyol er í lu eren se ican sha ci u iti i Kristu nahan.—1 Peteru 4:14.
7, 8. Kanyi aie mbaahendanev mba Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve ôr sha iyol ve?
7 Yesu kaa wener, í saan mbadondon nav iyol zum u ior ve lu ‘teren ve sha hanma inja i ifer sha aie’ sha ci na yô. (Mateu 5:11) Kwagh u Yesu ôr ne yange kure sha Mbakristu mba tsuaa mbara vough. Mbahemenev mba Mbayuda mba ken gar u Roma ngise ve ôr kwagh u Mbakristu zum u í kôr apostoli Paulu í wuhe ken gar shon sha shighe u inyom i 59 zan zan 61 S.W. la nahan, ve kaa ér: “Sha kwagh u annongo ne yô, ngu ken igbar je hen a vese, han han kpaa mba teren un dang.” (Aerenakaa 28:22) Yange i wa Paulu man Shila kwagh iyol ér ve “vihi tar cii,” shi mba “eren akaa a hendan a atindi a Shisar” kpaa.—Aerenakaa 17:6, 7.
8 Or u timen sha akaa a mbayiase, K. S. Latourette nger kwagh sha kwagh u Mbakristu mba sha shighe u Zegetartor u Roma la, wener: “Í wa ve akaa iyol kposo kposo. Er Mbakristu venda u nyôron iyol ken uiniongo mba mbafanaôndoga yô, í kaa ér mba ior mba nyiman Aôndo. Akaa kpishi a ior eren, er uiniongo mba mbafanaôndoga man ugurgur mba ior eren yar yar la nahan cii . . . , ve nyôr iyol ker ga, nahan í kaan ve tar ér mba ior mba kôron uumace ihyom. . . . Shi í wa ve kwagh iyol ér, tugh ka mbua ile yô nomso man kasev vev ve zua . . . ve er idya kpoghuloo. . . . Man er lu mbananjighjigh tseegh ve kohol imôngo ve eren [M-umbur u ku u Kristu] la yô, maa í kaa je ér hanma shighe yô ka ve kôr anikyundan ve na naagh a mi, shi ve ma awambe na shi ve ya inyam na kpaa.” Heela tseegh ga, er Mbakristu mba tsuaa mbara venda ér vea civir tor ga yô, í wa ve kwagh iyol ér mba mbaihyomov mba Tar u Roma la.
9. Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange ve er nena sha akaa a í wa ve iyol laa, man kwagh ngu nena nyiana?
9 Mbaaie mba í wa Mbakristu mba tsuaa mbara iyol la yàngè ve u eren tom u pasen loho u dedoo u Tartor la ga. Ken inyom i 60 man 61 S.W. la, Paulu ôr kwagh u “Loho u Dedoo” u ú ‘nyôr sha won cii, shi ú lu umen atam, vesen,’ shi í “yôô u hen akaa a i gbe a sha won cii” la. (Mbakolose 1:5, 6, 23) Nyian kpa kwagh ngu a kaha kposo ga. Mba wan Mbashiada mba Yehova mbaaie iyol er Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la kpa í wa ve mbaaie iyol nahan. Kpa, tom u pasen loho u Tartor ne ngu zan hemen nyian, nahan saan mba ve lu eren ú la iyol je zua ga.
Saan Se Iyol sha Mtev u I Lu Tôvon Se a Ican Er Uprofeti Nahan La
10, 11. (a) Yesu mase kuren kwaghôron na u kwagh u sha utaankarunyiin u nan or msaanyol la nena, man á kure un nahan sha ci u nyi? (b) Lu sha ci u nyi í tôv uprofeti a icanaa? Tese ikyav.
10 Yesu mase kuren kwaghôron na u akaa ataankaranyiin a nan se msaanyol la, wener: ‘Ember nen, . . . gadia injar yen vese Sha, gadia kape ve tôv uprofeti mba ve vande a ven la a ican je la.’ (Mateu 5:12) Uprofeti mba ngise Yehova tindin ve ér ve za ta ikyurior i Iserael i banen a jighjigh icin la, í ngohol ve doo doo ga, shi í tôv ve a ican ashighe kpishi. (Yeremia 7:25, 26) Paulu pase se ér kwagh ne ka mimi nahan, á kaa ér: “Me shi me kaa nana? Ian ia va yinam u me ôr kwagh u . . . uprofeti [mba] i kar ve sha aheen man akpa u gbidyen, shi i seer ahye man gaadi sha mi kpaa” sha ci u “jighjigh u nan” ve la.—Mbaheberu 11:32–38.
11 Sha shighe u Tor u ifer Ahaba tema tor, kwase na Yesebel lu torkwase la, í wua uprofeti mba Yehova kpishi sha sanker. (1 Utor 18:4, 13; 19:10) Yange í gbihi profeti Yeremia shin ijôr i lun angbiôr angbiôr. (Yeremia 20:1, 2; 38:6) Profeti Daniel kpa í gbihi un shin ihungwa i ubegha. (Daniel 6:16, 17) Í tôv uprofeti mba ve lu uma cii shighe u Mbakristu la a ican sha ci u ve sue mcivir u Yehova u wang la yum. Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve tôv uprofeti kpishi a ican. Nahan yô Yesu yila mbangeren man Mbafarishi ér “ônov mba mbawuan uprofeti.”—Mateu 23:31.
12. Er nan ve se Mbashiada mba Yehova se nenge mtev u i lu tôvon se a ican er uprofeti mba ngise la nahan ser, ka kwagh u civirigh?
12 Nyian ne, mba tôvon se Mbashiada mba Yehova a ican nduuruu sha ci u se mba pasen loho u dedoo u Tartor la sha gbashima. Mbaihyomov asev ka ve shi senden se ityough ér, se “mba kighir ior sha apera ér ve gema,” kpa se fa ser mbacivir Yehova sha jighjigh mba sha ayange a tsuaa la kpa kape í wa ve akaa iyol je la. (Yeremia 11:21; 20:8, 11) Se nenge mtev u i lu tôvon se a ican sha ityôkyaa shon i môm i uprofeti mba jighjigh mba ngise mbara kpa i tôv ve a ican la ser, ka kwagh u civirigh. Orhenen Yakobu nger wener: “Uprofeti mba ve lu ôron kwagh ken iti i Ter yô, ve̱ lu ne ikav sha ican i yan man ishima i wan kpaa. Mba ve taver ishima yô, ka se yila ve ser, mba i saan ve iyol.”—Yakobu 5:10, 11.
Atôakyaa a Vesen a Nan Se Msaanyol
13. (a) Er nan ve iyol i kpe se ker sha ci u mba tôvon se a ican ga? (b) Kanyi ka i wase se se tile dông-nô, man kwagh ne gema tese ér nyi?
13 Mayange je iyol kpe se ker sha ci u tôvacan ga, ka sea nenge ser se mba dondon sha angahar a uprofeti man Mbakristu mba tsuaa mbara kua Kristu Yesu iyol na nahan, se zua a ishimasurun. (1 Peteru 2:21) Se zua a mkomshima kpishi ken avur a Ruamabera, er mkaanem ma apostoli Peteru á er heen ne nahan, wener: “Ne mbadoon mo ishima, bocan u a ve sha a ven sha u karen ne a kar la, a̱ de kpiligh ne iyol er ka kwagh u cier iyol man a va tser ne ga. Aluer a hee ne sha ci u iti i Kristu yô, á kpe ne iyol je sha ci u Jijingi u iengem man u Aôndo A tem sha a ven yô.” (1 Peteru 4:12, 14) Akaa a a vande eren kera yô wase se u fan ér, ka jijingi u Yehova ngu a lu a vese shi a na se agee ve, se kôr cio u tilen dông zum u se tagher a tôvacan ye. Agee a icighan jijingi ngu a na se la ka ikyav i tesen ér Yehova ver se doo doo, nahan kwagh ne ngu a na se msaanyol tsung je.—Pasalmi 5:12; Mbafilipi 1:27–29.
14. Ka atôakyaa a nyi nahan se lu a mi a ember sha mtev u i lu tôvon se a ican sha ci u kwagh u perapera nee?
14 Ityôkyaa igen i i ne ve ka a hendan a vese shi a tôvon se a ican sha ci u kwagh u perapera kpa i saan se iyol yô, ka sha ci u kwagh ne tese ér se mba Mbakristu mba mimi, se mba zenden sha mciviraôndo. Apostoli Paulu nger ér: “Mba i sar ve pe zenden sha mciviraôndo ken Kristu Yesu cii, á tôv ve a ican.” (2 Timoteu ) Er ka sea fa ser, ka sea tile sha mimi zum u se tagher a ameen yô, kwagh ne a seer wasen sha er á kaa imo a Satan sha imbwase na i a kaa ér, akaauma a Yehova a gbe á la cii nga civir Un sha ci u mtsera u á la yô, ka i saan se iyol je i gande. ( 3:12Yobu 1:9–11; 2:3, 4) Sé ember ser se mba a ci sha u kenden a hementor u Yehova u perapera la, shin er ci wase ne a vese ga nahan kpaa.—Anzaakaa 27:11.
I̱ Saan Se ken Ishima Tsung sha Injar i Í Lu Sha Ci Wase La
15, 16. (a) Ka ityôkyaa í nan se ‘iember,’ shi nan ér ‘i̱ saan se ken ishima tsung’ i nyi Yesu á er kwagh u í? (b) Ka injar i nyi i lu sha, sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem laa, man “iyôngo igen” i í lu akar a ve la yô, á na í injar nena?
15 Yesu shi seer ôron ityôkyaa igen i ember, shin er í lamen sha a vese dang shi í tev se a ican er uprofeti mba ngise mbara nahan. Er lu ôron kwagh u sha utaankarunyiin u a ne se msaanyol zan a mi una za kure la, á kaa ér: ‘Ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha.’ (Mateu 5:12) Apostoli Paulu nger wener: “Injar i isholibo i kimbin yô, ka ku, kpa iwua i sha mrumun u sha mhôôn u Aôndo yô, ka uma u tsôron ken Kristu Yesu Ter wase.” (Mbaromanu 6:23) Een, ‘injar i vesen’ shon ne ka uma, kpa ú ngu wer se mba zough a i̱ sha ci u kwagh u se er yum ga. Injar ne ka iwua. Yesu kaa wener injar ne ngi “Sha,” sha ci u i̱ due hen Yehova.
16 Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ve ngohol “tsar u uma,” inja na yô, ve mban cii á na ve uma u tsôron sha, vea lu a Kristu imôngo. (Yakobu 1:12, 17) “Iyôngo igen” i í lu a ishimaveren i lun shin tar ne la yô, mba veren ashe keghen ér vea lu uma gbem sha won ken tar u paradiso la. (Yohane 10:16; Mpase 21:3–5) Iniongo i ihiar ne cii, mba nan í “injar” ne sha ci u í er kwagh u a kom u a na í i̱ yum ga. Mba i shigh ve mkurem man “iyôngo igen” la vea ngohol injar ve sha ci u “mrumun u sha mhôôn u [Yehova] u a ngee . . . yum la,” mrumun u sha mhôôn u yange mgbegha Paulu ishima ker ve kaa wener: “I̱ wuese Aôndo sha ci u iwua Na i i gande u ôron” la.—2 Mbakorinte 9:14, 15.
17. Er nan ve í lu kwagh u se fatyô u lun saan saan, man sha injakwagh yô, a ‘saan se ken ishima tsung’ je se tsuwe zum u i lu tôvon se a icana?
17 Apostoli Paulu ngise nger Mbakristu, mba ken atô ve yô, lu mba ica a gba ga tsô vea tagher a bo tôvacan u Tor Nero va a mi la, á kaa a ve wener: “Se mba wuese ken atsan ase a yan kpaa, gadia se fa ican i yan i ne ishima i taver, ishima i taver di gem ne mkom, mkom gem ne ishimaverenkeghen. Man ishimaverenkeghen yô, i ve ahenge ga.” Shi á kaa wener: “Ember nen sha ishimaverenkeghen, waan nen ishima ken ican.” (Mbaromanu 5:3–5; 12:12) Aluer se mba a ishimaveren u yemen sha shin lun shin tar ne kpa, injar i se zua a mi sha mtil u se til sha jighjigh ken ameen la hemba nyityô injar igen i i̱ kom sha vese cii yem zende zende. Iember i se lu a mi sha ci u ishimaveren i va lun uma gbem sha won, civir Ter wase u lun a dooshima, Yehova, shi wuese un zum u se lu sha ikyev i Tor wase Yesu Kristu la ngee je gande ôron. U ôron sha injakwagh yô, ‘saan se ken ishima tsung’ je se mba tsuwen a tsuwe kuaa.
18. Er mkur u tar ne a lu mgbôghom nahan, se ver ishima ser akuraior aa er nyi, man Yehova di una gema a er nena?
18 Í tôv Mbashiada mba Yehova a ican ken ityar igen, man zan zan hegen je kpa mba tôvon ve a ican ken ityar igenegh heregh. Zum u Yesu lu ôron kwaghôron u profeti sha kwagh u mkur u tar ungun yô, á ta Mbakristu mba mimi icin wener: ‘Akuraior cii aa kôr ne ihom sha ci u iti Yam.’ (Mateu 24:9) Er se lu zurum a mkur nahan, Satan una tuur akuraior ken ijime sha u a̱ kôr ior mba Yehova ihyom. (Esekiel 38:10–12, 14–16) Kwagh ne una tese ér shighe kuma u Yehova una mough sha, a er kwagh ve. “Me tese mhembe Wam man mtsegh Wam, Me pase iyol Yam ken igbar sha ashe a akuraior kpishi; nahan man vea fa er Mo M lu TER ye.” (Esekiel 38:23) Yehova una tsegha iti na i hemban la shi una war ior nav sha tôvacan kpaa. Nahan yô, “or u nan taver ishima . . . yô, saan nan iyol.”—Yakobu 1:12.
19. Er se lu keghen “iyange i Aôndo” i vesen la nahan, kanyi se lu erenee?
19 Er “iyange i Aôndo” i vesen la i̱ lu mgbôghom a mgbôghom yô, de se ember nen sha er “i nenge er [se] kuma u yan ican i aheenegh” sha ci u iti i Yesu yô. (2 Peteru 3:10–13; Aerenakaa 5:41) Er se lu keghen injar yase ken tar u he u perapera u Yehova la nahan, se gba nen uwer “sha u tesen man u ôron . . . er Yesu ka Kristu,” man sha u ôron kwagh u gomoti na u Tartor la ga, vough er Mbakristu mba tsuaa mbara kpa yange ve gba uwer ga nahan.—Aerenakaa 5:42; Yakobu 5:11.
U Hiden Saven a Sav
• U yan ican sha ci u kwagh u perapera la inja na yô ér nyi?
• Tôvacan bende a Mbakristu mba tsuaa mbara nena?
• Er nan ve a fatyô u kaan ér í tôv Mbashiada mba Yehova a ican er uprofeti mba ngise mbara nahana?
• Er nan ve se fatyô u “ember,” shi a ‘saan se ken ishima tsung’ sha mtev u i lu tôvon se a ican laa?
[Study Questions]
[Pictures on pages 28, 29]
‘Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican’ la
[Credit Line]
I wuhe ve ken purusu: Chicago Herald-American