Yehova Una Ôr Mbaaferev Ijir
Yehova Una Ôr Mbaaferev Ijir
“Wa ago iyol sha u va kohol Aôndo wou.”—AMOSHI 4:12.
1, 2. Er nan ve se fatyô u lun a vangertiôr ser Aôndo una bee a iferkwagh kpeele?
YEHOVA una tsa a kar a iferkwagh man ican i yan shin tar ne kera je kpa? Í gbe je ka ken mhii u derianyom u sha 21 ne mpin ne a hembe lun sha inja cii ye. Ka inja er ka sea gema han han je se nenge orumace á eren ugen ican nahan. vegher ne je se nenge orumace nan eren ugen ican, shi sea gema vegher la kpa i lu sha zwa la. Tar u ipila man tswam man ifer vea lu ker ga la ú sar se kpen kpen!
2 Kpa loho u dedoo ú ú gem ú lu yô, se fa doo doo ser Yehova ngu va karen a iferkwagh kera. Aeren a Aôndo tese se a akperan shio ér una gba den mbaaferev nahan ga, una er kwagh sha mi keng. Yehova ka u perapera man u mimi kpaa. Mkaanem nam pase se ken Pasalmi 33:5, ér: “Perapera doo Un ishima kua kwagh u mimi.” Shi pasalmi ugen kpa kaa nahan ér: “Or u ipira i doo nan la yô, [Yehova] kôr nan ihom.” (Pasalmi 11:5) Nahan Yehova u a lu Aôndo uhembanagee cii, perapera a doo un ishima kua kwagh u mimi ne nahan, mayange una zer wan ishima a kwagh u un ker un ihyom la kpii sha won ga.
3. Se seer timen sha kwaghôron u profeti u Amoshi la yô, a ôr nyi kwagh zever zeveree?
3 Ityôkyaa igen kpa ngi i í ne ve se fe doo doo ser Yehova una kar a iferkwagh kera yô. Akaa a yange vande eren la tese ér una er kwagh nahan keng a bunde ga. Í nger akav a kpilighyol a tesen gbenda u ngise Yehova er a mbaaferev la ken Bibilo, man se zua a akav ne ken takerada u Amoshi la. Se seer timen sha kwaghôron u profeti u Amoshi la yô, se zua a akaa atar sha kwagh u ijirôron i Aôndo. Hiihii yô, un gbe ôron or ijir tsô ga, saa ka í gba kpee ve a ôr í ye. Sha uhar yô, mbaaferev vea fatyô u yevese waren ijirôron na ga. Kwagh u sha utar yô, ijirôron na ngi heren a her—mayange je Yehova timin mbaishôôv a mbaaferev imôngo ga.—Mbaromanu 9:17–26.
Aôndo Gbe Ôron Or Ijir Tsô Ga
4. Yehova yange tindi Amoshi hana, man lu sha ityôkyaa i nyi?
4 Sha ayange a Amoshi la nahan, i vande paven ikyurior i Iserael ker ve lu ityartor ihiar. U môm lu ikwe ihiar i tartor u Yuda ú ú lu ken imbusutarimese la. Ugen la di lu ikwe pue i tartor u Iserael ú ú lu ken imbusutariyan la. Yehova wa Amoshi tom profeti, tindi un ér a̱ mough ken ya na ken Yuda a̱ yem ken Iserael. Lu keera Aôndo yôô ijirôron na sha zwa u Amoshi ye.
5. Lu sha ityar i hana Amoshi vande ôron kwaghôron u profeti, man ityôkyaa i môm i yange í na ve, í kuma u a ôr í ijir, a tsaha í kpaa yô, lu nyi?
5 Kpa lu sha tartor u sha imbusutariyan u Iserael u ú wa dang je per uwer la Amoshi hii u yôôn loho u Yehova na un la ga. Kpa, gema hii sha u yôôn ijirôron i yange i mgbôghom u a va ôr ityartor i ataratar í í lu ikyua ikyua la. Ityar ne lu Shiria man Filitia man Tiru man Edom man Amon kua Moabi. Sha mimi yô ityar ne kuma u Aôndo una ôr í ijir una tsaha í je kpa? Yange í kuma je iv haa inya. Ityôkyaa yô, í cii yange í sôghul sha u kôron ior mba Yehova ihyom.
6. Lu sha ityôkyaa i nyi Aôndo lu van a kwaghtseren sha Shiria man Filitia man Tiru kpaa?
6 U tesen ikyav yô, Yehova na Mbashiria ibo sha ci u “ve shoghor Gileadi.” (Amoshi 1:3) Mbashiria ngohol Gileadi inya—ve ngohol vegher u Iserael u sha ityoughkitaregh ki Ifi u Yordan la cii—shi ve bura ior mba Aôndo mba ve lu hen haregh shon la tsember tsember je. Hide Filitia man Tiru di ye? Mbafiliti ya ibo sha ci u ve kôr Mbaiserael ve yem a ve uikyangen, hingir ve ikpan, ve za tee Mbaedom, shi Mbaiserael mbagenev hingir sha ikyev i Mbatiru mba yamen ikpan za teen. (Amoshi 1:6, 9) Nenge imba kwagh la sha wono—ve kôr ior mba Aôndo jimin ve za tee, hingir ikpan! Sha ityôkyaa ne yô, e̱r Yehova yôô ér kwagh a tser Shiria man Filitia man Tiru nahan kpa kera kpiligh se iyol ga cii.
7. Kanyi kwagh yange i̱ kange Edom man Amon man Moabi cii ile môm a Iseraele, kpa mbara gema er a Mbaiserael nena?
7 Edom man Amon man Moabi cii ve lu a kwagh ugen u yange kange ve cii ile môm a Iserael kua ve ayol a ve kpaa yô. Ve mba utar mban cii ve lu anmgbianev mba Iserael. Mbaedom due tsombor ken Aberaham sha ikyev i Isou, u̱ lu ahina vea Yakob la. Nahan a fatyô u kaan ér mban lu anmgbianev mba Iserael. Mbaamon man Mbamoabi di due ken tsombor u Loti, u̱ lu wan u anmgbian u Aberaham la. Nahan cii kpa, Edom man Amon man Moabi er kwagh a Mbaiserael sha inja i mbara mba anmgbianev vev je kpa? Mayange ga cii! Edom cir “anngô na” ityô a sanker uwe, kunya tsô kpa kôr un a na ga, shi Mbaamon kpa er a Mbaiserael mba ve kôr ve ikpan la caveraa. (Amoshi 1:11, 13) Er Amoshi ôr kwagh ter Moabi jighilii ér ngula kpa nzughul a ior mba Aôndo ga nahan kpa, í vande fan Mbamoabi a inja ve i hendan kwagh a Iserael la ica i gba. Nahan lu u mtsaha u una va sha akuraior a atar a á lu anterev mba Iserael ne, una vihi tsung. Yehova kaa ér una va ve a mtim u sha usu.
Mbaaferev Vea Fatyô u Waren Ijirôron i Aôndo Ga
8. Yange er nan ve lu u ityar i ataratar í í wa ndor a Iserael la cii ia war ijirôron i Aôndo mayange ga?
8 Akuraior a ataratar á Amoshi hii teren á ken kwaghôron na u profeti la kuma u Aôndo una ôr á ijir una tsaha á kpaa je ka u henen a hen ga. Heela tseegh ga, ma gbenda je kpa lu ú vea war ga. Hii sha ivur i sha 3 ken ityough ki sha 1 ki takerada u Amoshi la zan zan ar sha ityough 2 ivur i sha 1 la, Yehova ôr kwa taratar wener: “Me kera hide a mtsaha na ijime ga.” Shi kape er sha mkaanem man nahan vough, za hemen tsaha ityar la, hide a uwegh ijime ga je la. Ngeren u akaa a mbayiase tese ér kwagh tser akuraior la cii asange asange. Filitia man Moabi man Amon man Edom, akuraior a anyiin ne cii, va kera lu a lu ga kuaa!
9. Ngise ior mba ken Yuda kuma u a er ve nyi, man lu sha ityôkyaa i nyi?
9 Kwaghôron u profeti u Amoshi la maa gema ver ishigh sha ikyurior i sha utaankaruhar la—tar na u Yuda la jighilii. Alaghga yange ior mba ken tartor u ken imbusutarimese la vea ungwa Amoshi una lu yôôn ijirôron sha tartor u Yuda la yô, a kpiligh ve iyol. Er nan ve ior mba ken Yuda kpa ve kuma u a ôr ve ijir, a tsaha ve? I kaa ken Amoshi 2:4 ér: “Ve venda atindiakaa a TER.” Mayange Yehova gba nengen imba mper u peren Tindi na sha apera la nahan tsô, geman ashe kera ga. Sha kwagh u i tsengapasen ken Amoshi 2:5 yô, á kaa ér: “Me haa usu sha Yuda, ua hia ayouator a Yerusalem.”
10. Yuda lu a hua u waren kwaghtseren u lu van la ga sha ci u nyi?
10 Lu u mayange Yuda u banen a jighjigh u nan la una war kwaghtseren u lu van la ga. Yehova shi kimbir ôron kwa u sha utaankaruhar wener: “Me kera hide a mtsaha na ijime ga.” (Amoshi 2:4) Yange i tsaha Yuda di vough er i tsengaôron nahan, zum u ior i Babilon va hembe un vindi vindi hingir ice ken inyom i 607 C.S.W. la. Shi kwa ne kpa se nenge er ma gbenda ú lu u mbaaferev vea war ijirôron i Aôndo ga yô.
11–13. Lu sha ikyurior i han jighilii je Amoshi ôr kwaghôron na u profeti laa, man lu inja mkighir u nyi man nyi nahan í lu eren ken tar shono?
11 Profeti Amoshi sember yôôn ijirôron i Yehova sha akuraior a ataankarahar la. Antior u nan tee ér a ôr kwaghôron na u profeti la a kure je ve yô, imbaor la nana va a va ahenge. Gadia Amoshi ti hila na a na mafo tsô! Gadia i tindi un jighilii ér a̱ yôô boloho u vihin tsung sha tartor u Iserael u ken imbusutarimese la. Man Iserael kuma u Aôndo una ôr un imba ijir la, gadia ikyurior la i̱ hôngor sha aeren man sha mcivir je kar ikyaa inya.
12 Kwaghôron u profeti u Amoshi la pon ipila i̱ eren i̱ i̱ dumbur ken tar u Iserael cii la. Í ôr kwagh ne ken Amoshi 2:6, 7, í kaa ér: “Sha ci u atindi a peren atar a Iserael, een, sha ci u anyiin je yô, Me kera hide a mtsaha na ijime ga; gadia ve tee orperapera, ve yam azurfa, man oribanave kpaa sha kweakôvough môm; ve mba i gbe ve ishima u nengen a ihundu i inyaagh sha ityough ki mbaibanave man mba goom a gbenda u mbaasemaleghlegh.”
13 Ve lu teen mbaperapera geman ‘yamen azurfa,’ inja na yô alaghga mbaajiriv vea ngohol ingyatu i azurfa yô, maa ve kure ijir ve na orshôô ibo. Mbainyarev lu teen mbaibanave sha “kweakôvough môm,” alaghga ve er kwagh ne sha u vea kimbi ma injô i̱ i̱ gbe kwagh kpaa ga yô. Ior mba vihin tu sasen a sase keren gbenda u vea gure “mbaibanave,” vea kungu ve je mbara vea yem vaan vingir iyol inya, zungwen sha ci u iheen i ve lu ker la yô. Mimi ban kpishi, ingyatu i ngohol gema dumbur wuee, je yô, lu u “mbaasemaleghlegh” vea ver ashe ér a ôr ve ijir sha mimi sha won ga.
14. Lu unô ior i lu nzughul a ve ken tartor u Iserael u ikwe pue laa?
14 Ver ase ishima nenge ior mba i lu eren ve atsan la. Lu mbaperapera man mbaibanave man mbaasemaleghlegh mba ken tar la. Ikuryan i Tindi i̱ Yehova ya a Iserael la i̱ kaa ér ve̱ zungwen mba i yen ve iyol la mhôônom, kua mba ve lu ken ibanave kpaa. Kpa mlu u ambaaior ne hemba gban a gba kera cii ken tartor u Iserael u ikwe pue la.
“Wa Ago Iyol sha u Va Kohol Aôndo Wou”
15, 16. (a) Yange er nan ve í ta Mbaiserael icin ér: “wa ago iyol sha u va kohol Aôndo wou” we? (b) Amoshi 9:1, 2 tese ér mbaaferev vea fatyô u yeren waren ijirôron i Aôndo ga nena? (c) Kanyi yange i̱ er tartor u Iserael u ikwe pue la ken inyom i 740 C.S.W. laa?
15 Er idya mgbough ken tar u Iserael, kua asorabo agen kpaa kpishi yum yô, nahan lu sha inja je profeti Amoshi ta ikyurior i hembanato la icin ye, wener: “Wa ago iyol sha u va kohol Aôndo wou.” (Amoshi 4:12) Lu u mayange Iserael u banen a jighjigh u nan la una war ijirôron i mtim i Aôndo lu van a mi sha a ve la ga, gadia Yehova yôô sha kwa nigheni kaa wener: “Me kera hide a mtsaha na ijime ga.” (Amoshi 2:6) Hide sha mbaaferev mba alaghga vea nôngo ér vea yer, Aôndo a̱ de nengen a ve ga la yô, a kaa ér: “Mô ve môm nana nyôngoso ga, mô ve môm kpaa nana war ga. Shin vea time vea ar shin Sheol je kpaa, uwegh Agh kua za due a ve shimi; shin vea unde sha aôndo je kpaa, Me tôô ve shaara Me hide a ve shin inya.”—Amoshi 9:1, 2.
16 Sha ayange la mbaaferev vea yevese a̱ za yer han han, vea yer kpile kpile, inja er ve time a time ve za “ar shin Sheol” je kpaa, ve fatyô u waren ijirôron i Yehova sha a ve ga. Kape vea yevese vea yem sha iwo i taven, a̱ lu inja er ve “unde sha aôndo” je kpaa, vea war ga je la. Yehova ta icin wanger wanger, kaa ér: Ma ijiir i môm i or nana yer ve, una ar her ga je kpa, ngi ga. Ijirôron i Aôndo a er sha mimi la tese ér, saa a tsaha Iserael sha aferakaa na la kpee. Shi shighe u ijirôron na la kpa va kuma sha mi vough nahan. Ken inyom i 740 C.S.W. la, er Amoshi nger kwaghôron na u profeti la anyom kar je kuma er 60 nahan yô, Mbaashiria va ta num sha tartor u Iserael la, hemba ú.
Aôndo Kombor a Kombor Ôron Ior Ijir Ga
17, 18. Amoshi ityough 9 pase mhôônom ma zungwen ma Aôndo kaa ér nyi?
17 Kwaghôron u profeti u Amoshi ne hila wase se u kaven ér Aôndo gbe ôron ijir ga, saa ka a̱ gba kpee ve a ôr í ye. Kpa shi takerada u Amoshi la tese ér Yehova kombor a kombor ôron ior ijir ga. Aluer mbaaferev vea yer han han kpa Aôndo una zua a ve a ôr ve ijir, a tsaha ve. Shi kape una fatyô u heren a her undun mba ve kom u una zungwe ve mhôônom la her kpaa je la. Kwagh ne due tseer tseer ken ityough ki masetyô ki takerada u Amoshi la.
18 Sha kwagh u í ôr ken Amoshi ityough 9, ivur i sha 8 la yô, Yehova kaa ér: “Saa ya u Yakob tseegh Me tim un ci ca ga ye.” Sha kwagh u i nger ken ivur i sha 13 zan zan 15 la yô, Yehova tôndo zwa ér una ‘dugh ior nav ken uikyangen kera.’ A zungwe ve mhôônom, nahan vea tema ken mkpeyol, a kundu ve iyol kpaa. Yehova er ityendezwa wener: “Orkahan nana kohol orsundan.” Ungwa ase imba kwagh la sha wono—iyiav mbia dumbur je yô, á lu a̱ sunda mbi i bee ga tsô, shi shighe u kahan lôôn iyiav mbi hev una kuma!
19. Lu nyi i er asande a a shi her ken Yuda man Iserael laa?
19 A fatyô u kaan ér Yehova yange kombor a kombor mba ken Yuda man Iserael cica cii tsô ôr ve ijir ga, tsua a tsua sha mbaaferev tseegh, gadia mba ve lu a asemaamimi cii í zungwe ve mhôônom. Nahan ityendezwa i̱ í nger ken Amoshi ityough 9 la maa i̱ kure vough, í pase asande a mba ken Iserael man Yuda mba ve zungwe sha asorabo ve la, ve due ken uikyangen ken Babilon kera, ve hide ken tar ve ken inyom i 537 C.S.W. la. Mba hidi ken tar ve ú ú doo ve ishima yum ne yô, maa ve hide ve ver mcivir u mimi je. Shi ve hide ve maa ayou a ve shi ve lôô ikyon i wain ve kua ishule ikyon ve kpaa, a ayôôso shio.
Yehova Una Va Ôr Mbaaferev Ijir Una Tsaha Ve Kpee!
20. Mtim u se time sha icintan i ngise Amoshi ta ér Aôndo una ôr mbaaferev ijir la, doo u una na se ishimataver sha nyi kwagha?
20 Mtim u se time sha acin a tan a ngise Aôndo ta sha ikyev i Amoshi ne a̱ taver se ishima ér, Yehova una va kar a iferkwagh kera sha ayange ase ne kpee a bunde ga. Er nan ve se na kwagh ne jighjighi? Hiihii yô, akaa a Aôndo ngise er a mbaaferev la tese kwagh u una er sha ayange ase ne yô. Sha uhar yô, ijir i ngise Aôndo ôr mbavendanatindi mba ken tartor u Iserael u tsuaa la tese gbar gbar ér sha ayange ase ne kpa una va a mtim sha Mbakristu Mbaaiev, mba i lu ve je ve hembe yan ibo ken “Zegebabilon” cii, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la.—Mpase 18:2.
21. Er nan ve Mbakristu Mbaaiev ve kom u Yehova una ôr ve ijir, una tsaha ve kpaa?
21 Mayange se mba a anyiman a gban ken asema ga, Mbakristu Mbaaiev kuma u Aôndo una ôr ve ijir. Mvihi u aeren na a vihi je i gbe kera la due tseer tseer je ka ashe tugh ga. Mbakristu Mbaaiev kuma u Yehova una ôr ve ijir, kua mbagenev mba vea mase shin ken tar u Satan ne cii. Ma gbenda u una war ngu ga, gadia a kuman u a ôr ve ijir yô, hen zum la mkaanem ma má lu ken Amoshi ityough 9, ivur 1 ne man maa kure vough. Í kaa her ér: “Mô ve môm nana nyôngoso ga, mô ve môm kpaa nana war ga.” Man kape á lu kpaa je la, mbaaferev vea yevese a̱ za yer han han kpa, Yehova una ker ve, una zua a ve kpaa.
22. Ka nyi akaa í er ken 2 Mbatesalonika 1:6–8 sha kwagh u ijirôron i Aôndo?
22 Aôndo gbe ôron or ijir ga, saa nana kuma ijir, shi ma iferor môm kpa nana fatyô u waren ijirôron na ga, shi mayange gbe kombor mbaishôôv man mbaaferev kpaa cii tsô er ve ijir, tsahan ve ga. Se fatyô u nengen a kwagh ne ken mkaanem ma ngise apostoli Paulu nger la, wener: “Ka Aôndo kwagh u vough u oron mba ve lu tôvon ne a ican la iyev eren ve ican. Man ne mba i eren ne ican yô, Una na ne mmem a vese imôngo sha mpase u á va pase Ter Yesu Sha, a mbatyomov Nav mba ageev imôngo ken igyamusu; Una tsaha mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu iko ga la kpaa.” (2 Mbatesalonika 1:6–8) “Ka Aôndo kwagh u vough” u tsahan mba ve tev ior nav mba i shigh ve mkurem mbara a ican, nahan ve kom mtsaha la. Mô ve nana war ijirôron la ga, gadia mbaaferev vea fatyô u waren “mpase u á va pase Ter Yesu Sha, a mbatyomov Nav mba ageev imôngo ken igyamusu” la ga. Shi Aôndo una her a her tsahan ior sha ci u Yesu una or iyev sha “mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo” kpa ikyo ga la tseegh. Shi mtsaha u Aôndo una va a mi la una na mba civir un mba ican i lu eren ve la mmem.
Ishimaveren i Mbaperapera
23. Ka ishimaverenkeghen man msurshima u nyi se fatyô u zuan a mi ken takerada u Amoshi laa?
23 Kwaghôron u profeti u Amoshi la ngu a loho u vesen u nan mba ve lu a asemaamimi cii ishimaverenkeghen. Er í tsengapasen ken takerada u Amoshi nahan, sha ayange a tsuaa la kpa Yehova tim ior nav gburu gburu ga. Ken masejime yô, á hide a kohol mba ken Iserael man Yuda mba í kôr ve, ve lu uikyangen la, á hide a ve hen tar ve, á va ver ve doo doo, ve lu ken mkor shi á na ve mzehemen kpaa. Sha ayange ase ne di ye? Nyian kpa se fa dedoo ser Aôndo una nguren ôron mbaaferev ijir, tsahan ve yô, vea za yer han han kpa una ker ve, una tsaha ve kpaa, shi kape mba ve kom u una zungwe ve mhôônom la kpaa una ker ve asange asange hanma ijiir i ve lu sha tar cii, una zungwe ve mhôônom je la.
24. Ka sha nyi igbenda nahan mba civir Yehova ve zough a averen nyiana?
24 Er se lu keghen ser iyange i̱ jirigh i̱ Yehova la i̱ va sha mbaaferev nahan, se mba se lu civir un sha mimi ne di yô, ka se nena? Mimi je Yehova ngu veren se doo doo, nan se mzehemen ken jijingi mgbeghaa! Mcivir wase ngu a mbaaie ker ga, shin ukpereghkperegh mba sha anyighe mba atesen a aie a Mbakristu Mbaaiev á ve a mi la kpaa ga. Shi Yehova na se kwaghyan u ken jijingi kpaa mgbeghaa. Nahan kpa, doo u se umbur ser, averen a Yehova a ne se ne gba van tsô ga, se kpa akaa nga a se eren kpee yô. Aôndo soo ér se̱ ta mbagenev icin sha ijirôron i í lu van la. Nahan sar se u ma se nenge sha afatyô wase cii ma se ker mba “i ver ve sha u ve̱ zua a uma u tsôron,” shin ashe a ver ikyôr ér sar ve u zuan a uma u tsôron la. (Aerenakaa 13:48) Sar se u ma se wase ior kpishi, ve kpa ma ve va bende mzehemen u ken jijingi u se lu ker hegen ne. Shi se soo ser ma ve war ijirôron i Aôndo a lu va ôron mbaaferev sha u una tim ve la kpaa. Kpa se fa yô, saa ishima yase ia lu ker sha inja kpee ve, se kôr cio u pasen mbagenev averen ne ye. Kwagh ne kpa i ter ken kwaghôron u profeti u Amoshi la, er se nenge ken kwaghngeren u una dondo ne nahan.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Kwaghôron u profeti u Amoshi la tese ér Yehova gbe ôron ior ijir tsahan ve a ityôkyaa shio ga nena?
• Kanyi kwagh Amoshi a er i̱ tesen ér ma orifer môm kpa nana fatyô u waren ijirôron i Aôndo ga?
• Takerada u Amoshi la tese ér Aôndo kombor ior cii er ve ijir sha u tsahan ve ga nena?
[Study Questions]
[Picture on page 15]
Tartor u Iserael la yange ú war ijirôron i Aôndo ga cii
[Picture on page 16]
Ken inyom i 537 C.S.W. la, asande agen a ken Iserael man Yuda due ken uikyangen ken Babilon kera, hide ken tar ve