Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Mbaajiriv

IOR mba Yehova ka vea undu un vea yem civir mbaaôndo mbaaiev nahan, á er nena? Aluer mba hemban un ato hanma shighe, saa shighe u kwagh a tser ve tseegh ka ve umbur un, ve gba zamber a na ér a̱ wase ve nahan, una er a ve nena? Hen shighe la nahan kpa, Yehova una yima ve he? Takerada u Mbaajiriv na mlumun sha mbampin mban kua mbampin mba hange hange mbagenev kpaa. Takerada u profeti Samuel nger ú bee ken inyom i 1100 C.S.W. la ôr se akaa a yange er ken atô u anyom 330 nahan, hii sha shighe u ku u Yosua zan zan ar shighe u í na Mbaiserael tor ér a̱ hemen ve la.

Takerada u Mbaajiriv ngu se a iwasen kpishi, gadia ú kpa ngu vegher u mkaanem ma Aôndo ma ma lu a tahav yum la. (Mbaheberu 4:12) Akaa a doon kpishi a í nger ker la wase se u fan mlu u Aôndo. Atôakaa a injaa a a lu ker la taver jighjigh wase u nan shi a wase se u kôron ave sha “uma u a lu uma jim” la, inja na yô, ka uma u tsôron ken tar u he u Aôndo a tende zwa ér una na se la. (1 Timoteu 6:12, 19; 2 Peteru 3:13) Myem u Yehova yima ior nav sha igbenda kposo kposo la wase se u kaven er Wan na, Yesu Kristu una va yima se sha gbenda u vesen ken hemen yô.

ER NAN VE YANGE Í VER MBAAJIRIVI?

(Mbaajiriv 1:1–3:6)

Yange mba hembe ator a Mbakanaan ityav sha hemen u Yosua kera yô maa ikwe i Mbaiserael kposo kposo gba za teman sha ajiir a ve aa í na ve ken tar la jimin cii la. Kpa, Mbaiserael kan shio u timin akuraior a ken tar la cica cii been. Nahan akuraior a a shi her ne hingir u meen Mbaiserael sha gbenda u vesen je.

Yosua yange kpe ayange nga kar yô, kov u he ugen mough ken ijime, ú ‘fa TER kua tom u A er sha ci u Iserael la ga.’ (Mbaajiriv 2:10) Heela tseegh ga, ior gba vôson ônkasev Mbakanaan, geman mba vev di kpa nan ve, shi civir mbaaôndo vev kpaa. Tsô Yehova gema Mbaiserael na sha ikyev i mbaihyomov vev. Kpa er ican er ve tsung yô, ve zamber a Aôndo u mimi ér a̱ wase ve. Lu hen shighe shon u ve lu civir mbaaôndo mbagenev, shi ve ya ikyar a akuraior agenegh, nahan Yehova gema ve na sha ikyev i mbaihyomov vev la, Yehova ver mbaajiriv ér ve yima ior nav sha ikyev i mbaihyomov vev ye; ka mbaajiriv mban ngeren ne á er se kwagh ve ye.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

1:2, 4—Er nan ve lu kwe u Yuda í kaa ér u̱ hii za ngohol tar u í na ú laa? Kera yô, ka kwe u Ruben, waniunda u Yakob la, yange ma í kaa ér u̱ hii za ngohol tar u í na ú la ye. Kpa shighe u Yakob lu kpen la á tsengeôron wener Ruben una yar a wua ga, gadia á gema ian na i waniunda la á ta kera. Shimion man Levi yange ve er kwagh sha ishimanyoon, nahan gba u ve kpa á sambe ve, vea lu wue wue ken Iserael. (Genese 49:3–5, 7) Dugh ve kera yô maa lu Yuda, wan u Yakob u sha unyiin la. Kwe u Shimion yange u zua a dyako ken atô u dyako i Yuda la; í na kwe ne dyako ken haregh u i na Yuda zegenan la, i̱ vese ga shi i̱ lu ijiir i môm ga. *—Yosua 19:9.

1:6, 7—Er nan ve í gber ator a í hemba á ityav la ahôaveegh a tamen kua ahôangahar a tamen kera? Yange a̱ gber or ahôaveegh a tamen man ahôangahar a tamen kera yô, i lu kwagh u nana kera fatyô u nôngon ityav mayange ga. Aluer orshoja ngu a ahôaveegh a tamen ga nahan nana fatyô u kôron sanker shin iwange sha won kpa? Shi aluer or kera ngu a ahôangahar a tamen ga yô, heela di kpa, nana kera fatyô u tilen tsembelee eren kwagh ga.

Ityesen hen Avese:

2:10–12. Gba u se ôron Bibilo hanma shighe, ka nahan man ‘aeren a Yehova a doon la aa hungur se ga’ ye. (Pasalmi 103:2) Mbamaren ve̱ tesen mbayev  vev mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la sha er una nyôr ve ken asema yô.—Duteronomi 6:6–9.

2:14, 21, 22. Yehova yange de ior nav mba hembanato lu yan ican nahan lu sha ityôkyaa je—lu sha u tsahan ve a tsaha, shi wanger ve a wanger kpaa, shi mgbeghan ve ér ve hide hen a na.

YEHOVA VER MBAAJIRIV

(Mbaajiriv 3:7–16:31)

Ngeren u doon kpishi, u a er se kwagh u mbaajiriv kposo kposo ne hii ôron se kwagh u orjir Oteniel, un u yange yima Mbaiserael sha ikyev i tor u Mesopotamia ugen u̱ er ve ican anyom anigheni yô. Orjir ugen yô, lu Ehudi, un er kwagh sha ayom, sha ishimataver je, nahan á wua Egelon, tor u Moabi u gba ikyôr kpishi yô. Orjir Shamgar kpa lu or u taver ishima tsung je; á wua Mbafiliti iorov 600 sha gbough ku huren ibua a mi, un tswen na. Orjir ugen kpa lu, iti na ér Baraki. Yange zua a ishimataver hen profeti u kwase Debora, shi er Yehova lu a na yô, á lu a ikyumutya iorov dubu pue tseegh kpa á nôngo kwagh a zege ikyumutya i Shisera la, á hemba i̱. Yehova shi ver orjir ugen, iti na ér Gidion. Á wase un, nahan á hemba Mbamidian ityav, un vea iorov deri utar mba ve lu a na la.

Yefeta kpaa lu orjir, un kpa Yehova wase un, nahan á yima Mbaiserael sha ikyev i Mbaamon. Mbaajiriv mbagenev ken atô u nomsombaiorov 12 ve lu mbaajiriv ken Iserael sha ashighe kposo kposo yô, lu Tola man Yair man Ibesan man Elon man Abedon. Shighe u Mbaajiriv la mase kuren sha orjir Semson, un u yange nôngo kwagh a Mbafiliti la.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

4:8—Er nan ve Baraki sendegh wener Debora, profeti u kwase la, a̱ za a na imôngo ken utya? A̱ shi nan kpa, Baraki nenge wener un yina u zan tswen za nôngon ityav a akumautya a Shisera la. Mze u profeti u kwase la una za a na imôngo la una wase un kua nomsombaiorov mba ve lu a na la vea fa je ér Aôndo ngu a ve, nahan vea taver ishima dông je. Nahan, er Baraki lu sendegh ér Debora a̱ za a na imôngo nahan kpa, kwagh ne ka ikyav i tesen ér lu or u taver ishima ga ze, kpa kwagh ne gema tese ér yange lu a jighjigh u nan taveraa je.

5:20—Asan yange nôngo ityav sha kwavaôndo sha ci u Baraki nena? Mbatyomov yange vea wa uwegh sha ityav mbin, shin aluer ka awen yange aa nôô sha kwavaôndo aa haa shin inya, nahan mbafankwagh mba Shisera vea nenge ér kwagh ne ka ikyav i bo i̱ tesen ér kwagh una tser ve, shin aluer ka mbakpehen ishor i akaa a sha kwavaôndo yange vea bume Shisera sha ishor ve i kpehen la kpa Bibilo pase se ga. Aluer ka nyi je yange i̱ er kpa, ikyav tese ér Aôndo yange wa uwegh sha ityav mbin.

7:1–3; 8:10—Er nan ve Yehova kaa a Gidion ér á ngee a ior yum, shin er lu a iorov 32,000 tseegh,  man lu u vea nôngo ityav a mbaihyomov vev mba ve lu iorov 135,000 laa? Ityôkyaa yô, lu Yehova lu nan Gidion kua ior mba ve lu a na imôngo la cii mhembe ye. Nahan Aôndo soo wener ve de henen ér ka sha agee a ve je ve hembe Mbamidian ityav ga.

11:30, 31—Iceghzwa i Yefeta er la i̱ tese ér Yefeta wa ishima u tôôn orumace nan Aôndo nagh a mini? Imba mhen la nahan va Yefeta ken ishima ga cii, gadia Tindi lu kaa ér: “Or u nan er wan u nan u nomso shin u kwase a̱ kar ken usu [yô], i̱ de zough a nan ken a we ga.” (Duteronomi 18:10) Nahan cii kpa, lu oruma Yefeta kaa ér una na nagh ku nanden a mi ye, lu zendenya ga. A̱ shi nan kpa Mbaiserael luun a uzendenya mba yange i naan iniav a mi la ken uyaav vev ga. Shi aluer ka zendenya Yefeta wa ishima ér una na nagh a mi yô, kwagh ne ma lu un zege kwagh je u una bum a bum keng ga. Yefeta yange fa wener alaghga je yô, á lu wan na u kwase una due u va keghen un gbenda ye. Aluer ka an je kpa, una na Yehova “nagh ku nanden” a or la, inja na yô, una na un or shon, nana eren un tom ken icighanjiir na gbem.

Ityesen hen Avese:

3:10. Ka jijingi u Yehova ngu a wase or ve nan za ikyura sha akaa a ken jijingi ye, ka kwaghfan u orumace ga.—Pasalmi 127:1.

3:21. Ehudi yange yar tom a sanker na sha mfe man sha ishimataver kpaa. Se kpa gba u se fa u yaren tom a “sanker u Jijingi” u a lu “mkaanem ma Aôndo” la kpee je. Kwagh ne inja na yô, gba u se ôron ior Ruamabera ken tom wase u pasen kwaghaôndo la sha ishimataver.—Mbaefese 6:17; 2 Timoteu 2:15.

6:11–15; 8:1–3, 22, 23. Ieren i Gidion lu a mi i hiden a iyol ijime la i̱ tese se akaa a injaa atar: (1) Zum u í ne se iantom yô, doo u se hen sha tom u iantom la u lu a mi la, kwagh a̱ de hembe gban se sha itizan i tom la u a na se shin sha ian i se lu sha mi la ga. (2) Doo u se hiden a iyol yase ijime shighe u se lu eren kwagh a ior mba ve ngôôr nyoon ishima ga la. (3) Aluer se mba hiden a iyol yase ijime yô, kwagh ne una wase se se tôô ishima yase cii se ver sha shagba u keren ga.

6:17–22, 36–40. Se kpa doo u se wa ikyo tsung sha er se gba nan nan “hanma jijingi jighjigh tsô ga” yô. Kpa se “kar nen ujijingi, shin ka her Aôndo ve dugh jeou?” (1 Yohane 4:1) Zum u Orkristu u i sember nan nan ortamen nan soo u wan orgen kwagh yô, hemba doon u nana za tume idyu vea ortamen ugen u nan tse ken tom u ortamen la yô, ka nahan man kwaghwan u nan la una har sha Mkaanem ma Aôndo ye.

6:25–27. Gidion yange er kwagh a mba ve lu hendan a na la sha kwaghfan sha er una gba vihin ve ishima ker tsô ga yô. Se kpa, zum u se lu pasen ior loho u dedoo yô, doo u se wa ikyo tsung sha er se ôr kwagh a ve sha gbenda u ishima ia vihi ve ga yô.

7:6. Doo u se lu nen tsev tsev sha hanma kwagh u a gbe a zough a mcivir u Yehova cii, er iorov deri utar mba ve lu a Gidion imôngo la kpa lu tsev tsev nahan.

 9:8–15. Aluer se mba eren kwagh sha imanger shi se mba hanger akuur ser se lu sha iaven i vesen shin se lu aa tahav yô, se mba bumen a bume jighilii je!

11:35–37. Ikyav i dedoo i Yefeta la yange i̱ wase wan na u kwase la je ka ashe tugh ga, ka nahan ve jighjigh u nan na la taver gbang gbang shi tange iyol na kpaa ga ye. Nyian ne kpa, mbamaren vea fatyô u veren mbayev vev imba ikyav ngira nahan sha er vea dondo yô.

11:40. Aluer se mba wuese or u nan lu a ishima i eren Yehova tom yô, ishima ia seer taver nan.

13:8. Doo u mbamaren vea er msen hen Yehova sha u a̱ hemen ve ken tom u ve lu a mi u tesen mbayev vev la, shi vea dondo kwaghwan na la kpaa.—2 Timoteu 3:16.

14:16, 17; 16:16. U zeren vaan a or, zan nan iyol shi vever nan kpii la ka kwagh u a vihin ikyaryan i dedoo yô.—Anzaakaa 19:13; 21:19.

AKAABO AGENEGH A Í ER KEN ISERAEL YÔ

(Mbaajiriv 17:1–21:25)

Vegher u masetyô u takerada u Mbaajiriv la ôr akaa a vesen agen ahar a yange er yô. Hiihii yô, ka kwagh u orgen u í yer iti na ér Mika yô. Or ne er eev ver hen ya na shi lu a Orlevi u̱ lu pristi na yô. Sha ayange la kwe u Dan hemba gar u Laishi shin Leshem ityav, ngohol un, gema maa gar ve her, ii un iti ér Dan. Ve ngohol eev mbu Mika la, kua pristi na la kpaa, tsô ve ver mcivir ugen ken gar u Dan la. Ikyav tese ér, ka shighe u Yosua lu uma la je ve hemba gar u Laishi la ityav ve ngohol un ye.—Yosua 19:47.

Kwagh ugen u sha uhar la yô, er shighe u Yosua kpe ica lu a gba ga la. Nomsombaiorov mba ken kwe u Benyamin mbagenev ken gar u Gibea kighir kwase sha apera yav a mi, ityav maa pev, í wua Mbabenyamin je nôngo u been—lu nomso 600 tseegh war ye. Kpa, er í wase ve ve zua a kasev yô, ve mar kpishi, iyenge ve seer, nahan sha ayange a Davidi tema tor la nomso mba ken kwe u Benyamin mba zan ityav tseegh war kuman iorov 60,000.—1 Kroniku 7:6–11.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

17:6; 21:25—Aluer “hanma or gbaa eren kwagh sha ishima i nan tsô” yô, mlu ne gema va a va a anzughul shinii? Ka nahan keng ga, gadia Yehova yange er akaa kpishi a tesen ior nav kwagh u vea er yô. Yange na ve Tindi kua upristi ér ve tese ve igbenda na. Yange kwagh a zayol yô, pristi u tamen á lam a Aôndo sha ikyev i Urim kua Tumim sha kwagh shon. (Ekesodu 28:30) Shi hanma gar lu a mbatamen mba ve waan ior kwagh sha inja yô. Nahan Oriserael yange nana ker iwasen sha igbenda ne yô, kwagh ne a wase u kôôm imoshima i nan. Yange nana ‘er kwagh sha ishima i nan’ sha gbenda ungun nahan yô, nan zua a iveren. Kpa or u yange nana wa Tindi ikyo ga, nana eren akaa sha ishima i nan, Aôndo kpa nana civir un sha er nan nenge i doo nan la yô, kwagh á tser imba or la.

20:17–48—Er nan ve Mbabenyamin er kwaghbo gba u a tsaha ve, kpa Yehova de ve hemba ikwe i Iserael igenegh la ityav kwa har-a? Mhembe u Yehova de í hemba ikwe igen i í er isholibo ga ityav, í wua ior mba ken ikwe ne je falegh gba la, lu gbenda u karen gbashima u ve lu a mi ér saa vea kar a iferkwagh ken Iserael kera keng keng la.

Ityesen hen Avese:

19:14, 15. Ieren i ior mba ken gar u Gibea lu a mi i nzughul a mbavannya la i̱ tese ér ifer ya tor ken a ve. Í wa Mbakristu kwagh ér ve “eren . . . a mbavannya dedoo.”—Mbaromanu 12:13.

Myom Ngu Van ken Hemen

Ica a gba ga tsô Tartor u Aôndo u sha hemen u Kristu Yesu la ua tim tar u bo ne, kpa ua gema a yima mbaperapera man mbananjighjigh kpaa. (Anzaakaa 2:21, 22; Daniel 2:44) Hen shighe la, ‘mbaihomov mba Yehova cii, vea saa ishe, kpa mba A doo ve ishima la yô, vea lu er iyange, zum u ka ia due sha agee a i nahan.’ (Mbaajiriv 5:31) Yô, se er nen tom sha akaa a se hen ken takerada u Mbaajiriv ne cii, nahan se lu nen mba Yehova a doo ve ishima yô.

Akaa a í nger ken takerada u Mbaajiriv ne cii pase se mimi u vesen ugenegh acin imôngo je; mimi shon yô ka un ne: U ungwan imo i Yehova la ve a averen mgbeghaa, kpa ihyembeato yô i̱ ve a akaa a vihin kpishi. (Duteronomi 11:26–28) Nahan yô, ka a inja u se hingir nen ‘mbaungwan ityesen sha asema a ase je,’ se eren nen ishima i Aôndo i̱ á pase se ér se eren la.—Mbaromanu 6:17; 1 Yohane 2:17.

[Footnote]

[Map on page 28]

“TER ver ve mbaajiriv, ve yiman ve sha ikev i mba nzughul a ve la.”—Mbaajiriv 2:16

MBAAJIRIV

1. Oteniel

2. Ehudi

3. Shamgar

4. Baraki

5. Gidion

6. Tola

7. Yair

8. Yefeta

9. Ibesan

10. Elon

11. Abedon

12. Semson

DAN

MANASE

NAFETALI

ASHER

SEBULON

ISAKAR

MANASE

GADI

EFERAIM

DAN

BENYAMIN

RUBEN

YUDA

[Picture on page 29]

M-sendegh u Baraki yange sendegh wener saa Debora a̱ za a na imôngo ken utya la tese ú nyi kwagha?