U Saven Ôron Asember ken Takerada u Utor u Hiihii
Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je
U Saven Ôron Asember ken Takerada u Utor u Hiihii
“ZUM u mbaperapera ka vea seer yô, ior ve ember, kpa zum u iferor ka nana tema tor yô, ior ve shir asema.” (Anzaakaa 29:2) Takerada u Utor u Hiihii tese mimi u mkaanem man wanger wanger. Ú ôr se kwagh u Solomon, u yange hemen Mbaiserael mba ngise nahan ve tema kundu kundu shi ve ngee a inyaregh kpishi la. Utor u Hiihii shi ôr se er tar u Iserael yange u pav ker zum u Solomon kpe kera yô. Takerada ne shi ôr se kwagh u utor mbagenev 14 mba ve hemen ken Iserael man ken Yuda shighe u Solomon kpe kera la. Ka utor mban uhar tseegh ve civir Yehova sha mimi, ve gema ken iyan shin ken imese ga ye. Shi ú ôr se kwagh u uprofeti ataratar, ken ve yô lu Eliya.
Lu profeti Yeremia nger takerada ne ye. A nger ú ken Yerusalem man Yuda. Ú ôr akaa a yange er ken atô u anyom 129 nahan—hii ken inyom i 1040 kar za kure ken inyom i 911 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la. A shi nan kpa shighe u Yeremia lu ngeren takerada ne la, yange nenge akaa agen ken uruamabera mba ngise ngise er “ruamabera u aeren a Solomon la” nahan. Uruamabera mban kera mba ga.—1 Utor 11:41; 14:19; 15:7.
TOR U FAN KWAGH VA A BEM MAN MKPEYOL
(1 Utor 1:1–11:43)
Utor u Hiihii hii ôron se ikyaa i kpilighyol i Adoniya, wan u Tor Davidi. Yange nôngo ér una tema tor sha ityough ki ter na. Kpa, profeti Natan mough fese bunde awashima na la, nahan i gema i kôr Solomon, wan u Davidi ugen tor. Tor u he ne sôn Yehova kwagh sha ishima na vough, nahan Yehova na un “ishima i fan kwagh man i kaven kwagh” shi na un “inyaregh man icivir” kpaa. (1 Utor 3:12, 13) Kwaghfan u Solomon hemba cii, shi ngee a inyaregh je or ar ikyua a na ga. Mbaiserael tema ken bem man mkpeyol shighe u a hemen ve la.
Solomon maa akaa kposo kposo. Ken a yô, lu tempel u Yehova kua iyaagh ki tor. Yehova taver Solomon ishima kaa ér: “Me taver ikônough yough ki torough sha Iserael gbem sha won.” Kpa lu u saa tor una za hemen u ungwan imo i Yehova ve una er a na nahan ye. (1 Utor 9:4, 5) Aôndo u mimi shi pase un akaa a a er un aluer a hemba un ato yô. Kpa, Solomon va hingir u eren kasev kpishi ken akuraior agen. Nahan ve urugh un, a hingir u civir akombo ken iyolbeen na. Tsô Yehova kaa a na wener tartor na ua pav ker. Solomon kpe ken inyom i 997 C.S.Y. la, a tema tor anyom 40. Wan na Rehobiam maa kar tema sha ityough nagh.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
1:5—Er nan ve Adoniya soo u ngohol tahav mbu torough shighe u Davidi lu uma her laa? Bibilo ôr se ityôkyaa ga. Kpa, se fatyô u kaan ser er Amnon man Abesalom, anngôôv mba Adoniya mba vesen vande kpen kera, shi adooga anngô na u i yilan ér Kileabi la kpa kpe kera yô, Adoniya hen ér un due tamen ken ônov mba Davidi, nahan tor ka u na. (2 Samuel 3:2–4; 13:28, 29; 18:14–17) Adoniya tume idyu vea Yoabi, kurutya u ageegh, kua Abiatar, ityagher pristi u tamen, nahan alaghga lu a vangertiôr ér una ya tor keng. Yange una fa awashima u Davidi lu a mi ér Solomon a̱ ya tor la shin una fa ga kpa Bibilo ôr se ga. Kpa, Adoniya yange lôhô Solomon man mbagenev mba ve lu ikyua a Davidi iniongo i á er, á “sôngo iyôngo man ilev” la ga. (1 Utor 1:9, 10) Nahan kwagh ne tese ér yange nenge ér Solomon ngu hendan kwagh a na.
1:49–53; 2:13-25—Er Solomon vande den Adoniya ér a yem kwagh na nahan kpa, er nan ve va hide wua unuu? Betesheba yange fa awashima u Adoniya lu a mi ve sôn tor ér a̱ na un Abishagi a̱ lu kwase na ga, kpa Solomon yô lan ga. Shin er Davidi tsa a Abishagi u dooashe tsung la ma shighe môm ga nahan kpa, í nenge un ér ka kwase u Davidi u sha uikya. Nahan sha gado u sha ayange la yô, lu u una hingir kwase u wan u Davidi u nana tema tor sha ityough nagh la. Alaghga Adoniya hen wener aluer Abishagi hingir kwase na yô, una zua a ian i hiden shi kperan tor. Solomon kav er lu tor je lu hangen Adoniya ve sôn Abishagi yô, tsô er vande den un a isholibo na nahan kpa a na zwa ér i wua un.
6:37–8:2—Lu hanma shighe i tsegha tempelee? Yange i maa tempel i bee ken uwer u sha anigheni ken inyom i 1027 C.S.Y. la, lu shighe u Solomon tema tor anyom 11 je la. A shi nan kpa yange i tôô iwer 11 u haan ikyav ken tempel shi eren akaa agen kpaa. Nahan alaghga, lu uwer u sha utaankaruhar ken inyom i 1026 C.S.Y. la í tsegha tempel ne ye. Ngeren u a er se kwagh u mmaa u tempel ne vande pasen se akaa agen a yange i maa tempel i bee ve i maa a la cii ve a mase ôron se kwagh u mtsegh u tempel ye, adooga i er nahan sha u pasen se tom u kwaghmaan la vighe vighe.—2 Kroniku 5:1–3.
9:10-13—Solomon yange kura Tindi u Mose sha mne u a na Hiram tor u Tiru agar 20 ken tar u Galilia la je kpa? Alaghga Tindi u ken Levitiku 25:23, 24 la lu sha ci u ajiir a Mbaiserael tema her la tseegh. Shin er agar a Solomon na Hiram la lu ken Tar u Ityendezwa nahan kpa, adooga lu akuraior agen lu her ye. (Ekesodu 23:31) Shi afaerenga kwagh u Solomon er ne tese ér yange kan shio u kuran Tindi u Mose sha kwagh ne, di er vande kanen shio u kuran Tindi u i wa ér tor “nana̱ de seer a seer anyinya kpishi sha ci u nan ga” shi nana̱ de eren kasev kpishi ga la nahan. (Duteronomi 17:16, 17) A lu nyi je kpa, Hiram soo agar a á na un la ga. Adooga mbafanaôndoga mba ve lu ken agar shon er a mi sha inja ga, shin alaghga a lu sha ajiir a dedoo ga.
11:4—Ka iyolbeen yange i nzughul a Solomon ve dondo mbaaôndo mbagenev yee? Ka inja er kwagh lu nahan keng ga yô. Solomon lu iyev shighe u tema tor la. Nahan er a tema tor anyom 40 je kpa, a bee iyol kumbur kumbur ga. Shi kwagh ugen yô, yange de u civir Yehova kuaa ga. A shi nan kpa, yange nungwa mcivir u akombo vea mcivir u Yehova.
Ityesen hen Avese:
2:26, 27, 35. Kwaghôron u Yehova kur sha mi hanma shighe cii. Er i dugh Abiatar u ken tsombor u Eli tom pristi kera yô, kwagh ne kure “kwaghôron u TER lu kaa sha ya u Eli” la vough. Mver u i ver Sadoki u ken tsombor u Pinehashi sha ityough ki Abiatar la di gema kure mkaanem ma ken Numeri 25:10–13 la.—Ekesodu 6:25; 1 Samuel 2:31; 3:12; 1 Kroniku 24:3.
2:37, 41-46. U or henen ér nana per tindi u Aôndo kpa kwagh a er nan ga la ka kwaghbo! Mba ve kaha ve undu ‘gbenda u imbishi u u ze sha uma’ la sha apera cii kwagh a tser ve sha ibumegh vev kira kpee.—Mateu 7:14.
3:9, 12-14. Yehova ongo mbamsen mba mimi mba mbacivir un ve eren sha u a̱ na ve kwaghfan man mkav shi a̱ hemen ve sha u eren tom na la.—Yakobu 1:5.
8:22-53. Solomon wuese Yehova—Aôndo u erdoo, u a kur uityendezwa nav shi a ongo msen kpaa la a ishima na i môm cii! Aluer se mba henen sha asember a msen u Solomon er sha u tseghan tempel la yô, se kpa erdoo u Aôndo kua ieren na i eren sha mkaanem nam man aeren na agen kpaa aa hemba doon se.
11:9–14, 23, 26. Shighe u Solomon bee iyol ve hemba Yehova ato la, Yehova ver mbahendan kwagh a na. Apostoli Peteru kaa wener: “Aôndo hendan kwagh a mbagengeseyol, kpa ne mba ve hir ayol a ve ijime la mrumun u sha mhôôn.”—1 Peteru 5:5.
11:30-40. Tor Solomon soo ér una wua Yerobiam sha ci u kwagh u Ahiya tsengaôron ér Yerobiam una er la. Tor er kwagh hen shighe ne kaha kposo kpen kpen, gadia anyom 40 ken ijime nahan tor venda ér una or iyev sha u wuan Adoniya man mbagenev mba ve zua zwa a na imôngo sha tor la ga, kpa kwa ne yô er nahan ga! (1 Utor 1:50–53) Solomon gema inja sha ci u á undu Yehova.
TARTOR U LUN KEN MZOUGH PAV KER
(1 Utor 12:1–22:53)
Yerobiam man ior jimin cii va hen Tor Rehobiam va ôr kwagh a na ér a̱ pande ve tom u ican u ve eren Solomon, ter na la. Kpa Rehobiam ungwa imo ve ga, gema ôr kwagh a ve sha tswam ér una seer ikyav mbi yuhwan mbi ter na wa ve la. Nahan uipaven mba Iserael pue hembe yem kwagh ve. Ve gema ve kôr Yerobiam tor. Tartor la maa pav ker. Rehobiam tema tor sha tartor u imbusutariyan, u ú lu a uipaven uhar, ipaven i Yuda man Benyamin
la. Yerobiam di tema tor sha tartor u imbusutarimese, u ú lu a uipaven pue ken Iserael la.Yerobiam er anibuav uhar sha zenaria sha er una yange ior u zan ken Yerusalem za civir Aôndo yô, a ver u môm ken Dan, ugen ken Betel. Ator a á tema ken Iserael ken ijime i Yerobiam yô lu Nadabi man Baasha man Ela man Shimeri man Tibeni man Omeri man Ahaba kua Ahashia. A yange tema ken Yuda ken ijime i Rehobiam di lu Abiyam man Asa man Yehoshafati man Yehoram. Uprofeti mba ve lu eren tom sha ayange a utor mban di lu Ahiya man Shemaia man or u Aôndo ugen u i yer iti na ga yô kua Yehu man Eliya man Mikaia kpaa.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
18:21—Er nan ve shighe u Eliya ôr a ior ér vea soo u dondon Yehova yô ve dondo un gayô ve dondo Baal la ior cii huan ving-ni? Alaghga er yange ve nenge ér ve kan shio u civir Yehova er a soo la yô, ishima na ve ibo nahan ve fatyô u bughun zwa ôron ma kwagh ga. Shin adooga imoshima ve kpe njighe njighe nahan lu ve kwaghbo u civir Baal kpa geman sengen ér ve mba civir Yehova ga. Kpa er Yehova tese tahav nav yô ve gba kaan ér: “Ka TER A lu Aôndo ye. Ka TER A lu Aôndo ye.”—1 Utor 18:39.
20:34—Er na ve Ahaba de Benhada, tor u Mbashiria uma zum u Yehova na un mhembe sha ve laa? Er Ahaba ma wua Benhada yô, a gema a ya ikyur a na sha er una lu a ian ken Damaseku, gartamen u Mbashiria yô. Ikyav tese ér yange soo ér una bugh ukenti shin kasua ken gar shon. Ter u Benhada kpa vande lun a ian i kasua ken gar u Samaria nahan. Nahan yô, i na Benhada gbenda ér a yem sha er Ahaba una tim kasua ken Damaseku yô.
Ityesen hen Avese:
12:13, 14. Zum u se soo u eren ma kwagh u injaa ken uma wase yô, doo u se ker kwaghwan hen mba ve vie ken jijingi tsema tsema, ve fe Ruamabera i ker inya shi ve we atindi a Aôndo ikyo tsung yô.
13:11-24. Aluer or wa se kwagh shin or na se mhen sha kwagh man ka inja er ngu shami ga yô, nana lu or u nanjighjigh a vese imôngo u nan eren kwagh sha mimi je kpa, doo u se kar kwagh u nan er se la sha ityesen i Mkaanem ma Aôndo se nenge.—1 Yohane 4:1.
14:13. Yehova tôvon asema a ase sha er una zua a kwagh u dedoo ken a vese yô. Ka una zua a mi a lu u ndahar je kpa, er se lu nôngon sha afatyô wase civir un di tsô yô, ka a na kwagh shon a kehe.
15:10-13. Gba kpee u se venda mcivir u aiegh sha ishimataver, se gema se sue mcivir u mimi.
17:10-16. Kwasecôghol u ken Sarefati la yange kav er Eliya lu profeti yô, nahan a er erdoo a na. Yehova ver un sha aeren a na a jighjigh la. Nyian kpa, Yehova nengen aeren a ase a jighjigh la, shi veren mba ve suen tom u Tartor sha igbenda kposo kposo la cii.—Mateu 6:33; 10:41, 42; Mbaheberu 6:10.
19:1-8. Shighe u i lu tôvon se a ican kpoghuloo je kpaa, se lu nen a vangertiôr ser Yehova una sue se.—2 Mbakorinte 4:7–9.
19:10, 14, 18. Mayange je mbacivir Aôndo sha mimi vea lu tswen ga. Yehova ngu a ve shi mba a anmgbianev tar sha won cii.
19:11-13. Yehova ka an-aôndo u ken akaa a igbetar ga.
20:11. Zum u Benhada lu tan ihyagh kaan ér una tim Samaria kera yô, tor u Iserael kaa a na ér: “Or u nan kange a kange iyol i utya yô, nana̱ de te ihagh er or u nan vande eren ikav kera,” u nan za hembe ityav nan hidi ga. Se kpa shighe u se lu a tom u he ave yô, doo u se lu a vangertiôr sha tom shon a kar ikyaa inya er or gengeseiyol nahan ga.—Anzaakaa 27:1; Yakobu 4:13–16.
Ngu Se a Iwasen Kpishi
Zum u Mose lu ôron ônov mba Iserael Tindi u i na ve sha Uwo u Senai la yô, a kaa a ve wener: “Nenge, nyian m ver ne iveren man ifan sha ishi; aluer né waan atindi a TER, Aôndo wen, a m ne ne nyian ne iko yô, ka iveren; kpa aluer né waan atindi a TER, Aôndo wen, iko ga, né undu gbenda u m kaa ne nyian ne . . . yô, ka ifan.”—Duteronomi 11:26–28.
Takerada u Utor u Hiihii pase se mimi u mkaanem man wang! Man er se nenge nahan, takerada ne shi tese se akaa a injaa agen kpaa. Sha kpôô yô, loho u ken takerada ne ngu uma shi u tema gbilin ga.—Mbaheberu 4:12.