Ka Hegen I Gbe U Se Tsua Kwagh U Se Er ye
Ka Hegen I Gbe U Se Tsua Kwagh U Se Er ye
“Shi nan je, man né de u lun asema ahara?”—1 UTOR 18:21.
1. Er nan ve shighe wase ne a kaha kposo a ashighe agen ciilii?
Ú NA jighjigh wer Yehova ka Aôndo u mimi tswen kpa? Shi ú na jighjigh wer akaaôron a profeti a ken Bibilo tese ér ka shighe wase ne a lu “ayange a masejime” a tar u Satan ne kpa? (2 Timoteu 3:1) Aluer ú na jighjigh yô, ú lumun wer ka hegen je i gbe u se tsua kwagh u se er ye. I gbe je uma u ior ngu a lu sha zongo er a lu sha shighe wase ne nahan ga.
2. Kanyi yange i za hemen ken tartor u Iserael u ikwe pue shighe u Tor Ahaba tema tor laa?
2 Yange gba u ikyurior i Iserael ia tsua or u vea civir yô ken derianyom u sha pue Cii man Shighe u Yesu la. Nahan vea tsua u civir ana? Kwase u Tor Ahaba, Yesebel u fa Aôndo ga la yange tuur nom na ken ijime nahan samber a mcivir u Baal ken tartor u Iserael u ikwe pue la. Baal yange lu an-aôndo u doon iyiav, u ior veren ishima ér a nôôr ve ura shi a na ve iyiav kpaa yô. Adooga mbacivir Baal kpishi yange ve tile ica ve er un uwegh ga yô ve gure inya ve civir eev mbu aôndo ve la. Mbacivir Baal yange ve er zege iniongo ve ya kwagh ve ma kwagh shi ve er ijimba kpaa, ér ka nahan ve una doo ve iyiav shi una ver ilev vev doo doo ye. Shi yange ve tôndo ayol a ve avav zan zan awambe a due.—1 Utor 18:28.
3. Mcivir u Baal yange bende a ior mba Aôndo nena?
3 Mbaiserael mbagenev 7,000 venda u nyôron iyol ken mcivir u akombo, u ijimba dumbur ker shi i eren un sha ipila kpaa la. (1 Utor 19:18) Yange ve tile sha mimi sha u eren sha ikyuryan i ve ya a Yehova Aôndo la, sha ityôkyaa ne yô, i tôv ve a ican. U tesen ikyav yô, yange Torkwase Yesebel wua uprofeti mba Yehova kpishi. (1 Utor 18:4, 13) Er shighe ne lu shighe u taver yum yô, Mbaiserael kpishi na jighjigh igbenda ihiar, lu ve pe civir Yehova shi civir Baal kpaa. Lu kwagh u Oriserael nana undu Yehova nana za civir ma aôndo ugen yô, ka mimi je nan vende ye. Yehova yange kaa ér aluer un doo Mbaiserael ishima shi vea waan atindi na ikyo yô, una ver ve doo doo. Kpa gema ta ve icin ér aluer ve kera civir un a “ishima i môm” (NW ) ga yô una tim ve kera.—Duteronomi 5:6–10; 28:15, 63.
4. Yesu man mbaapostoli nav tsenga ôron ér nyi ia er hen atô u Mbakristu, man kwagh ne kure sha mi vough nena?
4 Kape nyian kpa kwagh u Mbakristu Mbaaiev a lu vough je la. Mba zan adua ka ve senge ér ve mba Mbakristu, kpa uiniongo vev man aeren a ve kua jighjigh u nan ve cii zua sha atesen a Bibilo ga. Kape mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev kpa ve hemen gbenda u tôvon Mbashiada mba Yehova a ican er Yesebel je la. Shi i fa er Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev ve suen ityav shi ve lu a ibo sha ikyu i mba zan adua umiliôn imôngo yô. I pase ken Bibilo ér msue u ukwaghaôndo ve suen gomoti u taregh ne ka idya i ken jijingi. (Mpase 18:2, 3) Kwagh ugen yô, Mbakristu Mbaaiev de ior vev kua mbahemenev vev cii mba eren idya kpôô kpôô. Yesu Kristu man mbaapostoli nav tsenga ôron ér mvende u vendan Aôndo una dumbur. (Mateu 13:36–43; Aerenakaa 20:29, 30; 2 Peteru 2:1, 2) Kanyi ia er mba ve lu ken Mbakristu Mbaaiev mba ve hembe biliôn môm laa? Man kanyi tom mba civir Yehova sha mimi ve lu eren sha u wasen ior mban kua mbagenev mba kwaghaôndo u aiegh a tsugh ve ica i gbe laa? Aluer se time sha kwagh u yange er ve i va hingir u ‘timin mbacivir Baal ken Iserael’ kera yô, se zua a mbamlumun sha mbampin mban wang.—2 Utor 10:28.
Aôndo Er a Ior Nav mba Hembanato Mbara sha Dooshima
5. Yehova yange er a ior nav mba hemban ato mbara sha dooshima nena?
5 Ka saan Yehova iyol u tsahan mba ve kera ne un jighjigh ga la ga. Ngu Aôndo u dooshima, nahan sar un u mbaaferev ma ve gem asema ma ve hidi hen a na. (Esekiel 18:32; 2 Peteru 3:9) U tesen ikyav yô, Yehova yange tindi uprofeti kpishi sha ayange a Ahaba man Yesebel la ér ve za ta ior nav icin sha kwagh u una tser mba ve lu civir Baal la. Eliya lu môm ken uprofeti mbara. Yange icegh ki i vande ôron ér kia va la ki karen yô Eliya maa kaa a Tor Ahaba ér a̱ kohol Mbaiserael kua uprofeti mba Baal cii sha Uwo u Karmel.—1 Utor 18:1, 19.
6, 7. (a) Eliya yange pase ityôkyaa i i na ve Mbaiserael hingir u vendan mimi la ken igbar nena? (b) Uprofeti mba Baal yange ve er nyi? (c) Eliya di er nyi?
6 Ior mban va kohol hen ape atse a Yehova a nanden nagh vande lun, a a̱ shi nan kpa i “yôhôr” kera sha u i doo Yesebel la. (1 Utor 18:30) Kwagh ka a er i vihi yô, Mbaiserael mba ve kohol her la cii fatyô u fan or u nana nôôr ve ura u kwagh gba ve a mi yum la ga, a lu Yehova shin Baal kpa ve fa ga. Lu uprofeti 450 tile sha ityou ki Baal ye, kpa Yehova yô, lu Eliya tswen tile sha ityou nagh ye. Eliya pine ve kwagh u kôr ve sha mtema yô, á kaa ér: “Shi nan je, man né de u lun asema ahara?” Shi kaa a ve jighilii nahan ér: “Aluer TER A lu Aôndo yô, dondo nen Un; a lu Baal yô, dondo nen un.” Er Eliya soo ér una wase Mbaiserael mba lun asema ahar la ve civir Yehova a ishima i môm yô, a kaa ér ve er kwagh u una wase ve u fan or u nan lu Aôndo u mimi yô. Yange gba u a sôngo ibua ihiar a na nagh a mi, u môm sha ci u Yehova ugen di sha ci u Baal. Aôndo u a lu u mimi la una ngohol nagh kura sha u tindin usu va hian ku. Uprofeti mba Baal mbara sôngo nagh vev, tsô ve gba yilan Baal, hii pepe je zan zan iyange sha tembe, kaan ér: “Baal shi rumun se ga!” Eliya ngur nahan ve tar yô ve genger amo ve tôndo ayol a ve avav zan zan awambe gba duen ve iyol. Kpa imo tsô lu ga.—1 Utor 18:21, 26–29.
7 Mba been yô gba sha kwa u Eliya. Tsô á hii sôron atse a Yehova a nanden nagh sha mi la shi a penda aci a nombua sha mi. Been yô á kaa ér ve̱ iv uzwar mbamngerev unyiin ve̱ gema ve̱ haa sha nagh ku nanden kura. Ve er kwagh ne kuma kwa tar zan zan mngerem iv shin ihyungwa i í ningir atse yisa la. Eliya maa er msen kaa ér: “TERE, Aôndo u Aberaham man u Isaka kua u Iserael, na i̱ fa nyian ken igbar je er We U lu Aôndo ken Iserael, man mo kpaa m lu wanakiriki Wou, m er akaa ne cii sha imo You yô. Ungwam, TERE, ungwam, sha u ior mban ve̱ fa, er We TER, U lu Aôndo je, man U gema ve asema hen a We kpaa ye.”—1 Utor 18:16–46.
8. Aôndo yange lumun msen u Eliya la nena, man profeti la di gema er nyi?
8 Aôndo u mimi maa er usu sen sha va hia nagh ku nanden kura man atse a nanden nagh sha mi la cii. Usu la ndiar mngerem ma shin ihyungwa i í ningir atse yisa la kpaa cii! Nenge er kwagh la yange una bende a Mbaiserael yô. Er ve nenge nahan yô, “ve gure inya ve kuma ishiv inya, ve kaa ér: Ka TER A lu Aôndo ye. Ka TER A lu Aôndo ye.” Eliya maa tsua kwagh u una er hen shighe la yô, a kaa a Mbaiserael ér: “Kôr nen uprofeti mba Baal, mô ve môm a̱ de waren ga.” I wua uprofeti mba Baal mba 450 mbara cii hen kpe u Uwo u Karmel la.—1 Utor 18:38–40.
9. Yange i za hemen u karen mtil sha mimi u mbacivir Aôndo sha mimi la nena?
9 Icegh yange ki za ken tar la kuma anyom atar man tiôn, kpa sha iyange shon i a hungur i̱ mayange ga ne yô Yehova nôôr ura! (Yakobu 5:17, 18) Nenge er yange a saan Mbaiserael iyol vea lu ôron kwagh shon yemen sha gbenda shighe u ve lu hiden ken uya vev la; Yehova yange tese er un lu Aôndo u mimi yô. Nahan kpa mbacivir Baal hide ijime ga. Yesebel za hemen u tôvon mbacivir Yehova a ican her tsô. (1 Utor 19:1, 2; 21:11–16) Nahan shi i gba karen mtil sha mimi u ior mba Aôndo. Tsô vea za hemen u civir Yehova a ishima i môm shighe u una mase timin mbacivir Baal vindi vindi la kpa?
Tsua Kwagh u Ú Er yô Hegen
10. (a) Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara mba eren nyi sha ayange ase nee? (b) Se er sha tindi u i we ken Mpase 18:4 la nena?
10 Sha shighe wase ne kpa Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara mba eren tom u u lu inja i môm a u Eliya la yô. Mba tan ior mba ve lu ken Mbakristu Mbaaiev man mba ve lu ker ga kpaa cii icin sha mkaan man sha ityakerada ve sha kwagh u una va tser kwaghaôndo u aiegh la. Kwagh ne na yô, ior umiliôn imôngo due ken kwaghaôndo u aiegh kera. Ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova nahan i er ve batisema ve hingir mbahenen mba Yesu Kristu. Sha mimi yô ve ungwa kwagh u Aôndo a kaa ér ve er sha kwagh u kwaghaôndo u aiegh fele fele la, a kaa ér: “Nongoior Wam, due nen ken a na kera sha er né nyôr nongo sha asorabo a na ga, shi né ngohol atsan a tseren un la kpaa ga yô.”—Mpase 18:4.
11. Kanyi i gbe u ior a er ve Yehova una lumun ve?
11 Ior mbagenev umiliôn imôngo ungwa loho u Bibilo u Mbashiada mba Yehova ve pasen la doo ve tsung, nahan kpa, mba tan di a ta akperan her tsô, mba a tsua kwagh u vea er jighilii ga. Mbagenev ken ve mba ze mbamkombo mba Mbakristu sha ashighe ashighe, er Kwaghyan u Ter u Aikighe shin mkohol u vesen nahan. Se mba kaan a ambaaior la ser, ve gbidye kwar sha mkaanem ma Eliya man zulee, ma kaa ér: “Shi nan je, man né de u lun asema ahara?” (1 Utor 18:21) Gba u vea kera vihi a vihi shighe ga, vea tsua kwagh u vea er yô shi vea nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea tsegha ayol a ve sha ci u Yehova, a er ve batisema vea hingir mbacivir un yô. Ishimaverenkeghen ve i va lun uma gbem sha won la ngi sha zongo!—2 Mbatesalonika 1:6–9.
12. Ka ieren i bo i nyi Mbakristu mbagenev mba ve er batisema ve nyer iyol kere, man doo u vea er nyi?
12 Kpa kwagh ka a er i vihi yô, Mbakristu mba ve er batisema kpishi hingir u hôron shin gban uwer u civir Aôndo kuaa. (Mbaheberu 10:23–25; 13:15, 16) Mbagenev yô kera mba a ishimatseen ga sha ci u mba cian tôvacan, shin ishimanyian i kuren mbamgbe mba uma man inyaregh ki keren shin u keren mkpeyol ve. Yesu yange ta icin ér akaa ne aa na mbahenen nav mbagenev gbev mbu nôngon shi aa imbishi mimi u ve fe la shi aa mee ve kpaa. (Mateu 10:28–33; 13:20–22; Luka 12:22–31; 21:34–36) Doo u ambaaior ne aa kera ‘lu asema ahar’ ga, kpa aa “ver ishima” shi aa “gema ishima” aa er kwagh ne sha u tseghan ayol a ve sha ci u Aôndo.—Mpase 3:15–19.
Mkur u Kwaghaôndo u Aiegh Una Va Abu
13. Mlu u Iserael lu nena hen shighe u i kôr Yehu tor laa?
13 Ityôkyaa i i ne ve i lu torough torough u ior vea tsua kwagh u vea er hegen yô ka kwagh u yange i kure ikyaa i or u nan lu Aôndo sha Uwo u Karmel anyom kar 18 ve er ken Iserael la. Iyange i ijirigh i Yehova i va sha mbacivir Baal abu, zum u Elisha hingir profeti sha ityough ki Eliya la. Yehoram, wan u Tor Ahaba tema tor ken Iserael hen shighe la, Yesebel kpa lu uma her, lu un je lu ngô u tor shi lu torkwase kpaa ye. Elisha tindi wanakiriki na myer za ver Yehu, kurutya u Iserael tor sha Iserael. Hen shighe la Yehu lu ken gar u Ramoti-gileadi u a lu sha ityoughkitaregh ki Yordan la, lu nôngon ityav a mbaihyomov mba Iserael. Tor Yehoram di gema lu ken gar u Yesereel, ikyua a pev u Megido, lu sôron avav a i gber un ken utya yô.—2 Utor 8:29–9:4.
14, 15. Yange i tindi Yehu ityom i nyi, man un di gema er nena?
14 Ka kwagh u Yehova yange kaa a Yehu ér a er je ne: “Ú tim ya u teru Ahaba, sha er M̱ or iyev i awambe a mbayev av uprofeti kua awambe a mbayev mba TER cii, sha Yesebel. Gadia ya u Ahaba cii una tim, . . . Iwa ia ya Yesebel ken akôngo a Yesereel, ma or á ii un ga.”—2 Utor 9:7–10.
15 Yehu lu or u eren kwagh sha ishimataver tsung. Nahan a kera ngôôr ga je maa henda ikyekye na gba yemen ken Yesereel. Orkuran u ken Yesereel maa kav myevese u ikyekye i Yehu la, nahan á gema á kaa Tor Yehoram, un di gema henda ikyekye na due gba zan una za kohol kurutya na. Yehoram za kohol Yehu yô á pine un ér: “Yehu ka bem kpa?” Yehu gema kaa a na ér: “Ka bem hana, er idya i ngôu Yesebel man akombo a na a ngee yum nahana?” Tor Yehoram gem ér una yevese yô, Yehu maa henda ada na ta Yehoram ivaan hen huwa ijime kar kôr ishima maa a kpe.—2 Utor 9:20–24.
16. (a) Kanyi yange gba u mbaeren Yesebel tom mbara vea kar gagh a eree? (b) Kwagh u Yehova kaa ér una er Yesebel la kure vough nena?
16 Yehu maa kera vihi a vihi shighe ga je kar yem ken gar sha ikyekye na. Hen shighe ne, Yesebel wa tojir sha ashe shi kange ityough tema ken iyou na gbir ashe sha windou sugh Yehu, lu tan un mciem iyol. Kpa Yehu wongor un her ga, a gema a pine a pine ér: “Ka an nan te ikaa ken a mo? Ka ana?” Hen shighe ne gba u mbaeren Yesebel tom di kpa vea er kwagh sha ishimataver. Mbaeren tom ken ya u tor uhar shin utar shir ashe sha windou nenge a na. Hen shighe la je ve kpa maa i kar mtil sha mimi ve. Yehu maa kaa a ve ér: “Gbihi nen un shin inya.” Mbaeren tom ken ya u tor mbara maa gbihi Yesebel shin inya sha godobi, anyinya a Yehu man ikyekye na maa unde sha a na. Nahan kwagh u un shon u sue mcivir u Baal ken Iserael yum la maa kure. Shighe u i va sha u va iin un la nahan iwa ya un cica cii, vough er i tsengaôron nahan.—2 Utor 9:30–37.
17. Doo u ijir i Aôndo ôr Yesebel la ia taver jighjigh u nan wase sha kwagh u una va er ken hemen la nena?
17 Kape mkur u idyakwase u sha injakwagh u i yer un ér “Zegebabilon” la kpa una kpilighyol je la. Idyakwase la ka ukwaghaôndo mbaaiev mba tar u Satan ne, ve hii ken gar u Babilon u ngise la. Yehova Aôndo una timin kwaghaôndo u aiegh kera cii yô, una gema ishigh a ver sha uumace mba ve lu vegher u tar u Satan ne. Ve kpa a tim ve kera sha er tar u he u perapera ua va yô.—Mpase 17:3–6; 19:19–21; 21:1–4.
18. Yesebel yange kpen kera yô, lu nyi i er mbacivir Baal ken Iseraele?
18 Er Yesebel kpe kera yô, Yehu kera vihi shighe u timin tsombor u Ahaba kua mba dondon un mbara ga. (2 Utor 10:11) Kpa Mbaiserael mba civir Baal shi ken tar la her kpishi. Sha ingin kpa Yehu er kwagh u tesen ‘gbashima na sha ci u TER.’ (2 Utor 10:16) Yehu er inja er un kpa ngu or u civir Baal nahan, tsô a lôhô zege iniongo ne ken tempel u Baal u Ahaba maa ken Samaria la. Mba ve civir Baal ken Iserael cii za iniongo la. Ior mba Yehu mba yisi ve ken tempel cii yô ve kôr ve môm môm ve sôngo cica cii. Bibilo mase kuren ngeren la sha mkaanem man, ér: “Kape Yehu tim Baal ken Iserael kera la.”—2 Utor 10:18–28.
19. Ka mlu u doon tsung u nyi a lu keghen “zegeikpelaior” mbacivir Yehova sha mimini?
19 Kwagh u mcivir u Baal maa kure ken Iserael. Kape ukwaghaôndo mbaaiev mba tar ne kpa mkur ve una va abu, a kpilighyol je la. Sha shighe u iyange i vesen i jirigh la, ka an ú ta ikyaa a nanaa? Tsua kwagh u ú er yô hegen, nahan alaghga ú zua a ian i va lun môm ken “zegeikpelaior” i ia war “zegecan” la. Nahan yô, ú fatyô u umbur ayange a karen la a iember shi ú wuese Aôndo sha er á er “zegeidyakwase u a lu vihin tar sha idya na ne” ijir a kur nahan. Nahan we kpa ú zua ikyenge vea mbacivir sha mimi mbagenev imôngo, ú wa icam i doon tsung i akum a sha kpa a lu wan ne, í kaa ér: “Haleluya! Ter wase Aôndo, Uhembanagee, tema tor ve.”—Mpase 7:9, 10, 14; 19:1, 2, 6.
Mbampin mba Henen sha Kwagh
• Ikyurior i Iserael i ngise la yange i hingir u lun a ibo sha kwagh u mcivir u Baal nena?
• Bibilo tsengaôron ér mvende u vendan Aôndo una samber wuee nena, man kwaghôron u profeti ne ngu kuren nena?
• Yehu yange kar a mcivir u Baal kera nena?
• Kanyi i doo u se er sha er se war iyange i jirigh i Aôndo laa?
[Study Questions]
[Map on page 17]
Soko
Afeki
Helkati
Yokeneam
Megido
Taanaki
Dotan
SAMARIA
En-dor
Shunem
Ofera
Yesereel
Ibeleam (Gati-rimon)
Tirsa
Bete-shemeshi
Bete-shean (Bete-shan)
Yabeshi-gileadi?
Abel-mehola
Ya u Arbel
Ramoti-gileadi
[Mountain Peaks]
Uwo u Karmel
Uwo u Tabor
More
Uwo u Gilboa
[Bodies of water]
Zegemnger u Mediterenia
Zegemnger u ken Galilia
[River]
Ifi u Yordan
[Spring and well]
Imbor i Harodi
[Credit Line]
Foto u tesen ajiir ne ka u Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel
[Picture on page 18]
U pasen loho u Tartor hanma shighe shi zan mbamkombo mba Mbakristu la cii mba hange hange ken mcivir u mimi
[Picture on pages 20, 21]
Mba i lu ve pe va waren iyange i Yehova cii saa vea civir Aôndo sha ishima i taver tsung er Yehu nahan