Ka Imo I Aôndo Ú Ongo Shin Ka I Oro?

“Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—AERENAKAA 5:29.

1. (a) Itinekwagh i kwaghhenen ne ér nyi? (b) Hii nan ve yange i kôr mbaapostoli i za wuhee?

 ATEJIR u tamen u Mbayuda wuhe mbaapostoli mba Yesu Kristu, un u atejir shon môm môm ôr un ijir shi wua un ica lu a gba ga la. Hegen yô ve wa iyol ve kegh a kegh u been mbadondon Yesu mban ibumegh iyol. Kpa mbakuran gaadi mba ze u za van a ve yô, ve kav mbakwarev mban ken gaadi shio, shin er i wuhe ihinda nahan kpaa. Kwagh ne yange una vihi mbaajiriv mbara tsung je. Ica i gbe ga yô mbakuran mbara kav ér mbaapostoli tile ken tempel ken Yerusalem lu tesen ikpelaior kwagh u Yesu Kristu, ityôkyaa shon i môm i môm i i wuhe ve sha mi la! Mbakuran mbara maa za kôr mbaapostoli mbara ken tempel yem a ve hen atejir.—Aerenakaa 5:17–27.

2. Ortyom yange kaa a mbaapostoli ér ve er nyi?

² Ortyom yange dugh mbaapostoli ken gaadi kera. Kwagh ne tese ér a kera tôv ve a ican ga shinii? Ei. Lu sha ci u ior mba ken Yerusalem ve ungwa loho u dedoo u sha kwagh u Yesu Kristu. Ortyom la yange kaa a mbaapostoli ér ve “ôr . . . ikpelaior akaaôron a uma ne cii.” (Aerenakaa 5:19, 20) Ka nahan ve mbakuran mbara va kohol ve tesen ior kwagh sha imo i ortyom la vough ye.

3, 4. (a) Shighe u i kaa a Peteru man Yohane ér ve de u pasen kwagh la ve kaa ér nyi? (b) Mbaapostoli mbagen mbara kpa kaa ér nyi?

³ Apostoli Peteru man Yohane kpa ve lu ken  mbaapostoli mba tseen asema mbara. Er yange i vande kôron ve zan a ve hen atejir ne yô, Orjir u tamen, Yosev Kayafa ôr kwagh a ve sha ishimavihin ér: ‘Se ta ne icin gbang gbang ser: De kera tesen nen ken iti i Yesu ga gaa? Nenge, ne iv Yerusalem a ityesen yen.’ (Aerenakaa 5:28) Er i hide i kôr Peteru man Yohane i za a ve hen atejir nahan, kwagh ne yange ma kera kpiligh Kayafa iyol ga. Gadia zum u i ta mbaapostoli mban icin sha kwa u hiihii la je, ve kaa ér: ‘Aluer a lu vough sha ishigh ki Aôndo u sé hemba wan ne iko a Aôndo yô, kaa nen ase! Gadia se yô, se fatyô u den u ôron kwagh u se ongo man se nenge ne ga.’ Lu kwagh u Peteru man Yohane vea fatyô u den u eren tom u pasen kwagh u i na ve la ga, di er profeti Yeremia nahan.—Aerenakaa 4:18–20; Yeremia 20:9.

⁴ Hen shighe ne yô kera lu Peteru man Yohane tseegh ga, kpa mbaapostoli cica cii, kua Matia u i sember tsuan un la kpa hingir u a ôr kwagh ve ken atejir. (Aerenakaa 1:21–26) Er i ta ve icin ér ve de u pasen kwagh yô, ve kpa ve kaa gbar gbar ér: ‘Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.’—Aerenakaa 5:29.

Ú Ungwa Imo i Aôndo Shin Ka Í Oro?

5, 6. Hii nan ve mbaapostoli lumun u eren sha tindi u atejir wa ve la ga?

⁵ Mbaapostoli mban lu ior mba kuran tindi, mba vea gba peren tindi u atejir tsô ga yô. Nahan kpa ma orumace môm, nana̱ lu a tahav nan nan kpa i na nan tahav mbu kaan a ugen ér nana per ma tindi u Aôndo ga. Ka Yehova a lu “Uhembansha sha tar cii” ye. (Pasalmi 83:18) Ka un a lu “Orjirigh u tar cii” shi a lu Orwan se atindi man Tor wase u tsôron gbem sha won kpaa ye. Nyityô tindi u atejir a we sha u yangen se u kuran ma tindi u Aôndo cii, Aôndo a lumun a mi ga.—Genese 18:25; Yesaia 33:22.

⁶ Mbaajiriv mba fan atindi tsema tsema mbagenev kpa lumun ér kwagh ne ka mimi. U tesen ikyav yô, orjir ugen ken tar u Ingila mba yer un ér William Blackstone, un lu ken derianyom u sha 18 la, a nger wener, ma tindi u orumace môm kpa a de karen tilen sha ityough ki “atindi a Aôndo a i pase” ken Bibilo la ga. Sha nahan yô, shighe u Mkohol u mbaajiriv kaa ér mbaapostoli ve de u pasen kwagh la lu tindi u Aôndo je ve per ye. Nahan lu u mbaapostoli vea fatyô u eren sha tindi ve la ga.

7. Hii nan ve kwaghpasen u mbaapostoli la yange vihi upristi mba tamen yumu?

⁷ Er mbaapostoli kange ishima u pasen kwagh hiden ijime ga yô, kwagh la vihi zegepristi kpishi. Upristi mbagenev kua Kayafa iyol na cii lu ken nongo u Mbasadushi mba ve na jighjigh ér mnder u shin ku ngu ga la. (Aerenakaa 4:1, 2; 5:17) Nahan kpa mbaapostoli lu sendegh ér i nder Yesu shin ku. Heela tseegh ga, upristi mbagenev soo u doon ityough a mbahemenev mba Roma. Ka nahan ve shighe u i lu ôron Yesu ijir la ve lu a ian i lumun ér Yesu ka tor ve kpa ve venda ye, upristi mba tamen genger amo kaa ér: “Se mba a tor ga, saa di Shisar tsô.” (Yohane 19:15) * Mbaapostoli mban lu pasen ér Yesu nder shin ku tseegh ga, kpa ve lu tesen kpaa ér dugh iti i Yesu sha yô, “ma iti igen i i ne ior i á yima se a mi keng yô, ngi sha won kpaa ga.” (Aerenakaa 2:36; 4:12) Upristi mban maa gba cian ér, aluer ior hingir u fan ér ka Yesu u i nder un la a lu Orhemen ve yô, Mbaroma vea va ‘ngohol ijiir i mbahemenev mba Mbayuda kua nongo ve kpaa.’—Yohane 11:48.

8. Ka kwaghwan u injaa u nyi Gamaliel yange wa Mkohol u Mbaajirivi?

⁸ Lu inja er mbaapostoli mba Yesu Kristu vea zua a pe waren ga nahan. Mkohol u Mbaajiriv la yange ver ishima u wuan ve kpee. (Aerenakaa 5:33) Nahan kpa, gbande kôr gema imo kpoo. Gamaliel, or u fan atindi tsema tsema kighir mough sha kaa a mbaajiriv mbara ér ve wa ikyo sha kwagh u ve we ishima u eren a mbaapostoli la. Á kaa ér: “Aluer mhen ne shin  tom ne ua lu u ior yô, ua bunde kpa a lu u Aôndo yô, né fatyô u bunden u ga.” Gamaliel maa pase wang nahan ér: “Alaghga á va hingir er ne mba nôngon num kuan Aôndo je kpaa.”—Aerenakaa 5:34, 38, 39.

9. Kanyi i tese ér tom u mbaapostoli lu eren la lu u Aôndo?

⁹ Kwagh ka a er yô, atejir la lumun kwaghwan u Gamaliel la. Mkohol u Mbaajiriv la maa “yila mbaapostoli mbara, ve gbidye ve, ve shi ve ta ve icin er ve̱ de kera shi ôron kwagh ken iti i Yesu ga; tsô ve pase ve, ve tuhwa.” Nahan kpa, icile tsô tenger mbaapostoli mbara sha ityou ga, ve za hemen u eren sha imo i ortyom kaa a ve ér ve pase kwagh la. Nahan mba pasen ve yô, “hanma iyange [mbaapostoli mban] lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.” (Aerenakaa 5:40, 42) Yehova kpa ver iniôngon ve la doo doo. Yange ver i̱ doo doo kighir nan je? “Kwaghôron u Aôndo seer ngeen; iyenge i mbahenen seer ken Yerusalem kpishi.” Man kwagh u doon je yô, “upristi kpishi kpaa lu wan jighjigh u nan la iko.” (Aerenakaa 6:7) Kwagh ne yange una vihi upristi mba tamen mbara kpen kpen! Ikyav lu tesen ken igbar ér tom u mbaapostoli lu eren la lu u Aôndo!

Mba Nôngon Num a Aôndo vea Hemba Ga

10. Sha mnenge u orumace yô, er nan Kayafa hen ér kwagh u zan un iyol ngu ga, kpa vangertiôr na la lu sha mi ga sha ci u nyi?

¹⁰ Ka mbahemenev mba Roma yange ve veren upristi mba tamen mba ken derianyom u hiihii la sha tom ye. Ornyar Yosev Kayafa kpa lu Valerius Gratus ver un sha ian i zegepristi ye, man yange hemba tsan sha ian la a upristi mba tamen mba ve vande lun a na la cii. A shi nan kpa Kayafa hen ér ka er un fe u lamen sha ci u ityô na, shi un lu huror u Pilatu ve un tse sha ikyôn yum nahan ye, lu Aôndo lu kuran un ga. A lu nan nan kpa, vangertiôr u lu a mi ken uumace la lu sha mi ga. Yange i za a mbaapostoli hen Mkohol u Mbaajiriv la anyom nga kar di atar tsô maa Kayafa due mbahemenev mba Roma ishima, nahan ve dugh un zegepristi kera.

11. Kanyi yange i er Pontiu Pilatu man tar u Mbayuda, nahan ú mase kuren ikyaa sha kwagh ne wer nyi?

 ¹¹ Lu orvesen u Pilatu, Lucius Vitellius, u lu gomna u Shiria la yange na zwa ér i dugh Kayafa sha iantom na la kera ye, man Pilatu u lu huror u Kayafa la kpa fatyô u yiman un ga. Yange i dugh Kayafa zegepristi inyom kar di i môm tsô maa Pilatu iyol na kpa i dugh un gomna sha, shi i yila un ken Roma ér a za paa iyol na sha akaa a i wan un iyol la. Mbahemenev mba Mbayuda mba ve suur sha Shisar la yô, Mbaroma va ‘ngohol ijiir ve kua nongo ve kpaa.’ Man lu ken inyom i 70 la akumautya a Mbaroma va tim gar u Yerusalem man tempel kua iyou i Mkohol u Mbaajiriv la vindi vindi ye. Sha mimi yô, mkaanem ma orpasalmi man kure sha mi vough, ma kaa ér: “De suur nen sha mbatarev, sha wan u or u iwasen i lu her a na ga la ze”!—Yohane 11:48; Pasalmi 146:3.

12. Kwagh u Yesu la tese se ér u ungwan imo i Aôndo ka u eren kwagh sha kwaghfan nena?

¹² Aôndo gema ver Yesu Kristu u á nder un shin ku la hingir Zegepristi u ken zege tempel u ken jijingi. Or môm nana fatyô u ngohol iantom la hen a na kera ga. Sha kpôô yô, Yesu “ngu a tom u pristi la gbem sha won, ua kera hile sha orgen ga.” (Mbaheberu 2:9; 7:17, 24; 9:11) Aôndo shi ver Yesu ér a lu Orjir u ôron mbaumav man mbakpenev ijir. (1 Peteru 4:5) Er i lu Yesu a lu sha ian la yô, aluer Yosev Kayafa man Pontiu Pilatu vea kuma u a va nder ve ken hemen kpa ka un una tsua ye.—Mateu 23:33; Aerenakaa 24:15.

Mbapasenkwagh a Mciem Shio mba Ainge

13. Sha ayange ase ne, ka tom u nyi u lu u ioro, man ka tom u nyi u lu u Aôndo? Hii nan ve ú fe?

¹³ Er lu ken derianyom u hiihii la nahan, sha shighe wase ne kpa mba ‘nôngon num kuan Aôndo’ ban ga. (Aerenakaa 5:39) U tesen ikyav yô, zum u Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Jamani venda u sughun Adolf Hitler ér Orhemen ve yô, Hitler tôndo zwa ér una tim ve cica cii ken tar la kera. (Mateu 23:10) Yange lu inja er nongo na la ua fatyô u kuren awashima na la a ican iyol shio nahan. Mbanazi yange ve kôr cio u kôron Mbashiada udubu udubu wuhen ken afo a mbakwarev. Shi ve wua Mbashiada mbagenev je kpaa, kpa ve kan shio u yangen Mbashiada u civir Aôndo tswen, shi ve fatyô u timin ior mba Aôndo cii ga. Tom u Mbakristu mban lu eren la lu u Aôndo, lu u or ga, man or a fatyô u bunden tom u Aôndo je ga. Anyom kar hegen kuma akunduatar, nahan kpa mba yange ve war afo a mbakwarev a Hitler la mba civir Yehova ‘a ishima ve cii man a uma ve cii man a mfe ve cii,’ kpa Hitler man pati u Nazi la yô, kera mba ga, mba masen umbur ve a umbur tseegh.—Mateu 22:37.

14. (a) Mbaahendanev ka ve nôngo ér vea vihi ior mba Aôndo iti nena, man kanyi ka i due ken kwagh nee? (b) Uiniôngon mban vea fatyô u vihin ior mba Aôndo iti gbem sha wonoo? (Mbaheberu 13:5, 6)

¹⁴ Ken anyom a a kar hii shighe u Nazi la je zan zan nyian, kape mbagenev kpa ve kan shio u hemban Yehova man ior nav je la. Mbahemenev mba ukwaghaôndo man iniongo i patii i ken ityar i ken Yuropa kpishi mba nengen Mbashiada mba Yehova ér ka ‘annongo u bo’ di er Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la kpa i nengen ve nahan. (Aerenakaa 28:22) Kpa, Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren sha Ishima i Nan la yô nenge Mbashiada mba Yehova ér ka kwaghaôndo, ka annongo u bo ga. Mbaahendanev mban kpa fa kwagh u atejir ne  a er la doo doo. Kpa, ve za hemen u vihin Mbashiada iti her tsô. Er ka i wa Mbakristu mban aie iyol yô, i de mbagenev tom. Ka i shi nzughul a mbayev mba Mbashiada ken imakeranta. Mbayaav mbagenev di mciem gba ve iyol nahan ve venda ér Mbashiada ve de kera nyer mbamkombo hen uya vev mba kera yô ve lumun ér ve nyôron her la ga. Ashighe agen yô, mbatomov mba gomoti mbagenev ka ve nyiman ér anmgbianev asev mbagenev mba marnya u tar ve ga, sha ci u mba Mbashiada mba Yehova yum! Nahan cii kpa, mayange Mbashiada mba hidi ijime ken tom ve ga.

15, 16. Mbashiada mba Yehova mba ken tar u France er nena sha ahendan a i lu hendan a ve laa, man hii nan yange ve za hemen u pasen kwagha?

¹⁵ U tesen ikyav yô, ior mba ken tar u France kpishi mba hembe eren kwagh a mbagenev sar sar, shi mba fe sendegh sha kwagh ga. Nahan cii kpa, ior mba hendan kwagh a vese wa atindi sha u yangen se u eren tom u Tartor ne. Mbashiada mba Yehova mba ken tar la yange ve er nena? Yange ve pase kwagh hemba ave a tse, man akaa a doon kpishi due ken tom ve ne. (Yakobu 4:7) Nahan ken atô u iwer ataratar tseegh, i seer u henen Bibilo a ior ken tar la je kuma iorov 33 ken atô u deri, mseer ne ka mseer u kpilighyol kpishi! Yange a vihi Diabolo u nengen er mbaasemaamimi mba ken tar u France lu ngohol loho u dedoo ne kpen kpen. (Mpase 12:17) Anmgbianev asev mba ken tar u France mban mba a vangertiôr ér mkaanem ma profeti Yesaia man maa kure sha a ve, ma kaa ér: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikôl ia lagh ki ga; hanma zwa u ua mough ua hendan a we sha ijir kpaa, ú hemba u.”—Yesaia 54:17.

¹⁶ Ka saan Mbashiada mba Yehova iyol a tôvacan ga. Kpa, er ve soo u eren sha tindi u Aôndo a we Mbakristu ér ve pase kwagh la yô, mayange vea de u ôron akaa a ve ongo la ga. Ka ve nôngo kwagh tsung sha er vea lu ior mba ungwan kwagh yô. Kpa tindi u ior ka una hendan a u Aôndo yô, ve hemba ungwan imo i Aôndo a i ior.

De Cie Ve Ga

17. (a) Hii nan ve i doo u se cia mbaihyomov asev ga? (b) Doo u se eren a mbaihyomov asev nena?

¹⁷ Mbaihyomov asev mba ken vegher u vihin kpen kpen. Gadia mba nôngon num a Aôndo. Nahan se mba eren sha tindi u Yesu wa se la, se mba cie mbaihyomov asev ga kpa se mba eren msen sha ci ve. (Mateu 5:44) Ka se er msen ser, aluer ma or nan ngu hendan kwagh a Aôndo sha mfe shio er Saulu u ken gar u Tarsu la nahan yô, Yehova a bugh nan ashe nana fa mimi. (2 Mbakorinte 4:4) Saulu yange hingir Orkristu, i yilan un ér apostoli Paulu, man yange ya ican sha ikyev i mbahemenev mba sha ayange na la kpishi. Nahan kpa yange a umbur mba ve na jighjigh a na imôngo mbara ér ve “ungwan imo i mbatarev man mbautahav man mba ve nengen sha akaa, ve̱ de karen imo ve ga, ve̱ wa iyol ve̱ kegh a kegh sha u eren hanma tom u dedoo, ve̱ de er kwagh u dang sha ma or [kua mba ve tev ve a ican tsung la je kpaa] ga, ve̱ de lu mbanôngonnum ga, ve̱ lu a ishima i legh legh ve̱ hide a ayol a ve ijime hen ior cii.” (Titu 3:1, 2) Gba Mbashiada mba Yehova mba ken tar u France man hanma ijiir sha tar cii ishima u eren sha kwaghwan ne.

18. (a) Ka sha igbenda i nyi Yehova una yima ior nava? (b) Kwagh la una kure nena?

¹⁸ Aôndo yange kaa a profeti Yeremia ér: “M ngu a we sha u yiman we.” (Yeremia 1:8) Yehova una yima se ken tôvacan nyian nena? Alaghga una na ma orjir ugen nana lu a ishima  i gbar gbar er Gamaliel nahan. Gayô una na or u vihin tu u hendan kwagh nana hungwa ikyônough, nahan or u lun ishima legh legh nana kar a tema sha ityou ki nan. Nahan kpa, ashighe agen yô, Yehova ngu a de ior nav ve ya ican zan zan. (2 Timoteu 3:12) Aluer Aôndo de ér i tôv se a ican je kpa, una na se agee a wan ishima a tôvacan la. (1 Mbakorinte 10:13) Shi aluer Aôndo de nyityô kwagh ér i er se kpa, se fa tsô ser: Mba ve nenge num a ior mba Aôndo yô ka Aôndo je ve lu nôngon num a na ye, man mba ve nenge num a Aôndo yô vea hemba ga.

19. Ivur i sha inyom i ken inyom i 2006 la ér nyi, man er nan ve i lu sha inja voughloo?

¹⁹ Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve ver ishima ér a tôv ve a ican. (Yohane 16:33) Sha nahan yô, mkaanem ma ma lu ken Aerenakaa 5:29 la ma sha shighe vough, ma kaa ér: ‘Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.’ Sha nahan yô, Mbashiada mba Yehova tsua mkaanem ma doon man ér ma lu ivur ve i sha inyom i ken inyom i 2006. Ken inyom i i lu van la jimin cii se kange nen ishima u ungwan imo i Aôndo, i de lu imo i ior ga, zan zan gbem sha won!

[Footnote]

Ú Fatyô u Nan Mlumun Kpa?

• Ka ikyav i taver ishima i nyi mbaapostoli ve ver se sha gbenda u ve hendan a tôvacan laa?

• Hii nan ve i doo u hanma shighe se hemba ungwan imo i Aôndo a imo ioro?

• Ka an jighilii mbahendan a vese ve nenge num a nanaa?

• Se fatyô u veren ishima ser mba ve we ishima a tôvacan yô vea zua a nyi ken hemenee?

[Study Questions]

[Blurb on page 15]

Ivur i sha inyom i ken inyom i 2006 ne ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:29

[Picture on page 11]

“Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”

[Picture on page 13]

Kayafa yange suur sha ior, lu sha Aôndo ga