Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Esera

TAKERADA u Esera hii ape takerada u Kroniku u sha Uhar ú kighir la. Pristi Esera, un u yange nger takerada ne la hii ôron kwagh u tindi u Shirushi Tor u Pershia wa ér Mbayuda mba i yem a ve ken Babilon ve hide ken tar ve la. Takerada ne mase kuren sha kwagh u Esera er sha u wanger mba ve hôngor ayol a ve a akuraior a hen tar ve la. Kohol cii yô, takerada ne ôr akaa a yange er ken atô u anyom 70—hii ken inyom i 537 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) zan zan inyom i 468 C.S.Y. la.

Esera nger takerada ne a ityôkyaa i môm ken ishima. A soo ér una pase ior er Yehova á kur ityendezwa na i yange kaa ér una due a ior nav ken Babilon kera vea lu sha tseeneke ve shi vea hide a hii mcivir u mimi ken Yerusalem la. Man ka akaa ne tseegh Esera a er ken takerada ne ye. Takerada u Esera ôr er yange i hide i maa tempel shi i hide i hii mcivir u Yehova shin er i lu hendan a ior mba Aôndo shi ve ayol a ve kpa ve lu eren akaa shami ga nahan. Takerada ne ngu a inja hen a vese kpishi sha ci u se kpa se mba sha shighe u i hidi i hii mcivir u mimi yô. Ior mba kôndon sha “uwo u TER” gudu gudu, man ica a gba ga tsô tar cii “ua mgbough a mfe u iengem i TER.”—Yesaia 2:2, 3; Habaku 2:14.

I HIDE I MAA TEMPEL

(Esera 1:1–6:22)

Shirushi yange wa tindi ér Mbayuda ve hide ve yem ken tar ve, nahan Mbayuda mba kuman iyenge er 50,000 nahan hide ken Yerusalem sha hemen u Gomna Serubabel shin Sheshibasar. Fese nahan ve ta atse a nanden nagh hen ijiir i a, ve gba nan Yehova nagh sha mi.

Ka hurugh inyom igen yô, Mbaiserael tim imaagh ki iyou i Yehova. Mbaihyomov lu nôngon ér vea yange kwaghmaan ne, ve zer gbem tsô tor wa tindi ér i de tom ne. Profeti Hagai man Sekaria taver ior asema, tsô ve hide ve hii tom u maan tempel ne shin er í wa tindi ér i de ú nahan kpaa. Kpa er mbaihyomov mban cia tindi u gbekeke u tartor u Pershia, u Shirushi wa sha hiihii la yô, ve kera fatyô u hendan a ve kpoghuloo ga. Yange i tôv sha tindi u Shirushi wa “sha kwagh u iyou i Aôndo i ken Yerusalem la,” nahan i mase zuan a ngeren u tindi shon. (Esera 6:3) Tom la maa za hemen zan zan i kar been u.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

1:3-6—Jighjigh u Mbaiserael mba ve lumun u hiden ken tar ve ga la yange taver ga shinii? Alaghga mbagenev ken ve hide ken Yerusalem ga sha ci u uyôughyôughmbaakaav doo ve ishima shin mcivir u mimi gba ve kwagh ga, nahan kpa lu ve cica cii ga. Hiihii yô, zende ve u yemen Yerusalem ne yange u kuma ukilomita 1,600 shi ú tôô iwer inyiin shin itian nahan. Bee kera yô, tar ve yange u hingir ice kuma anyom 70, nahan gba u or a lu a gbong gbong iyol ve nana fatyô u teman ker shi eren tom u maan kwagh la ye. Nahan a shi nan kpa, mbamzeyol er angev shin iyolbeen nahan, kua mbamzeyol mba tsombor yange mbagenev u hiden.

2:43—Mbasôrontempel lu unô ioro? Ve lu ior mba ken akuraior, mba ve lu ikpan shin mbatomov ken tempel yô. Ken ve yô, lu ônov mba Mbagibeon mba sha ayange a Yoshua la man mbagenev “mba Davidi kua atiator a na, na ve sha ci u tom u Mbalevi la.”—Esera 8:20.

2:55—Ka unô yange ve lu ônov mba mbatomov mba Solomon laa? Ve lu atôatyev a i na ve tom u vesen ken mcivir u Yehova yô. Alaghga ve lu mbaakawe shin mbangeren ken tempel gayô ve nengen sha akaa agenegh.

2:61-63—Mbayuda mba ve hide ken tar ve la lu a Urim man Tumim u ngise i pinen Yehova kwagh a mi laa? Mba yange ve kaa ér ve mba ônov mba upristi, kpa ikyav lu i tesen ér ka mimi ga la cii, ka Urim man Tumim yange ma ve yar tom a mi u tesen ér ve mba ônov mba upristi mimi ye. Nahan Esera ter Urim man Tumim sha u pasen ér ka gbenda u vea fatyô u fan icombor ve je la. Ruamabera ôr kwagh môm u a tese ér yange ve yaren  tom a Urim man Tumim sha shighe ve la shin sha ayange a ken hemen ga. Adini u Mbayuda tese ér hii shighe u i hembe tempel ken inyom i 607 C.S.Y. la je Urim man Tumim kera lu ga.

3:12—Er nan ve ‘mbabeenyol . . . mba ve nenge iyou i Yehova i tsuaa’ la vaa? Yange ve umbur er tempel u Solomon maa la doo ashe tsung yô. Imaagh ki tempel u he ne kuma sha tempel u tse la ga, nahan ki lu ‘ken ashe ve er ka gbilinkwagh’ nahan. (Hagai 2:2, 3) Tempel u he u ve lu maan la una kuma sha iengem i tempel u tse la je kpa? Tsô asema vihi ve ker, ve gba vaan.

3:8-10; 4:23, 24; 6:15, 16—Ka anyom a me yange i maa tempel u he laa? Yange i wa imaagh ki tempel ne ken inyom i 536 C.S.Y. la—“inyom i sha uhar i” Mbayuda hide ken tar ve la. Sha ayange a Tor Artashaseta la i wa tindi ken inyom i 522 C.S.Y. la ér i de tom ne. Tindi ne za hemen zan zan inyom i 520 C.S.Y. la; ka inyom i sha uhar i Tor Dariu tema tor je la. Lu ken inyom i 515 C.S.Y. la, inyom i sha ataratar i mtemtor na la, i maa tempel ne i kure ye. (Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Utor mba Pershia, hii ken inyom i 537 zan zan 467 C.S.Y. la.”) Nahan, i maa tempel ne anyom 20.

4:8–6:18—Er nan ve yange i nger avur ne ken zwa Shiria?—Avur ne hemba ôron kwagh u uwashika mba mbatomov mba gomoti yange ve nger utor kua mbamlumun mba i na ve la. Esera yange zua a uwashika mban ken ungeren mbagenev mba ken zwa Shiria; zwa u mbaeren kpenga man mbatomov mba gomoti lamen sha ayange la, la. Avur agen ken Bibilo a i nger ken zwa u ngise u ior mba ken tsombor u Shem lamen ne yô ka Esera 7:12–26, man Yeremia 10:11 kua Daniel 2:4b–7:28.

Ityesen hen Avese:

1:2. Kwagh u Yesaia tsengaôron er anyom 200 ken ijime nahan la kure shami vough. (Yesaia 44:28) Akaaôron a profeti a ken Mkaanem ma Yehova nga gbe inya ga.

1:3-6. Mbashiada mba Yehova kpishi mba ve fetyô u eren tom u pasen kwagh hanma shighe shin za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbatomov ga la mba eren kwagh er Mbaiserael mba ve saa ken Babilon la nahan. Mba suen mba ve eren tom shon ne shi mba taver ve asema shi mba eren uiyua sha er tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la ua za hemen yô.

3:1-6. Ken uwer u sha utaankaruhar (u i yer ér Tishri la; ú zua vea uwer u Setemba shin Oktoba) ken inyom i 537 C.S.Y. la, Mbayuda mba jighjigh mba ve hide ken tar ve la na Aôndo nagh ku hiihii. Tor Nebukadinesar yange nyôr ken Yerusalem ken uwer u sha utaan (mba yer ú ér Ab; ú zua vea uwer u Julai shin Agusutu) ken inyom i 607 C.S.Y. la, iwer ngi kar ihiar yô, a tim gar la cica cii. (2 Utor 25:8–17) Er yange i tsengaôron nahan, anyom 70 a Yerusalem hingir ice la bee sha shighe vough. (Yeremia 25:11; 29:10) Hanma kwagh u Mkaanem ma Yehova ma er cii, kur sha mi vough.

4:1-3. Asande a Mbayuda mba jighjigh mbara venda iwasen i mbacivir Aôndo sha mimi ga la, gadia ve soo u nungwan mcivir ve ga. (Ekesodu 20:5; 34:12) Nyian kpa, mbacivir Yehova mba nongo mcivir ve a ukwaghaôndo mbagenev ga.

5:1-7; 6:1-12. Yehova ngu a tahav mbu geman nyityô mzeyol u ior nav cii sha ci u mtsera ve.

6:14, 22. Aluer se mba eren tom u Yehova kpoghuloo yô, a doo un a vese shi una ver se doo doo kpaa.

6:21. Mbasamaria mba ve lu ken tar u Mbayuda man Mbayuda mba ve hide ken tar ve, mba ve nungwa a mbafanaôndoga, ve lu eren akaa a ve imôngo la, nenge mzehemen u tom u Yehova, tsô ve gema aeren a ve. Ú nenge wer doo u se er tom u Aôndo a ne se, u u kou tom u yôôn Tartor kpaa la sha gbashima ga zee?

ESERA HIDE KEN YERUSALEM

(Esera 7:1–10:44)

Yange i maa iyou i Yehova, i tsegha i anyom nga kar 50 yô, Esera lôhô asande a ior mba Aôndo, ve mough ken Babilon ken inyom i 468 C.S.Y. la a uiyua mba i er yô, ve yem ken Yerusalem. Mba za sôôn yô, Esera nenge ior lu eren nyi?

Atiator kaa a Esera ér: “Ior mba Iserael man upristi kua Mbalevi ve kem ayol a ve sha akaahôngorough a ior mba hen ityar ne ga.” Shi ka “atiator man mbatarev je, ve hemen sha kwaghbo ne ye.” (Esera 9:1, 2) Kwagh ne kondo Esera iyol saa her. Nahan i ‘taver un ishima’ ér a sôr mzeyol ne. (Esera 10:4) Tsô Esera kôôm ior, ve kpa ve lumun mkôôm na ne.

 Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

7:1, 7, 11—Avur ne cica cii nga ôron kwagh u Artashaseta u yange wa tindi ér i de tom u maan kwagh laa? Ei. Artashaseta ka iti shin ititom i utor mba Pershia uhar. I yilan u môm ér Bardiya shin Gaumata. Lu un wa tindi ken inyom i 522 C.S.Y. la ér i de kera maan tempel ga ye. Kpa Artashaseta u yange tema tor sha shighe u Esera za ken Yerusalem la yô, i yilan un ér Artashaseta Longmanus.

7:28–8:20—Er nan ve Mbayuda mba ken Babilon kpishi soo u hiden ken Yerusalem vea Esera ga? Shin er nongo u hiihii u Mbayuda hide ken tar ve anyom kar hemba 60 nahan kpa, Yerusalem lu a ngee a ior ga. Nahan taver Mbayuda mban u hiden ken Yerusalem sha ci u vea hide yô, vea gba ityô he, vea gba yan ican eren akaa shi vea lu ken mcie kpaa. Shi sha ayange la gar u Yerusalem lu yôughyôugh ga, nahan sar Mbayuda mba alaghga ve lu eren inyaregh ken Babilon la u hiden ga. Shi kwagh ugen yô, akaabo ngee sha gbenda kpishi. Nahan gba u vea na Yehova jighjigh taveraa shi vea lu a ishimatseen sha kwagh u mcivir u mimi shi vea taver ishima tsung ve vea kôr cio u hiden ye. Esera kpa zua a ishima taver, gadia uwegh ku Yehova lu a na. Esera shi taver ior asema, nahan icombor 1,500 lumun u hiden. Alaghga icombor ne kuma iorov 6,000 nahan. Esera shi lam a Mbalevi, tsô Mbalevi 38 man Mbasôrontempel 220 hide a na imôngo.

9:1, 2—M-er u ior lu eren ônkasev ken atôatyev a hen tar ve la lu zege kwagh u van a mzeyol nena? Yange gba u ikyurior i Iserael i í hide a i̱ la ia lu ityough sha mcivir u Yehova zan zan mve u Mesiya. Nahan m-er u ve lu eren ônkasev ken akuraior agen la lu kwagh u van a mzeyol sha mcivir u mimi. Er mbagenev ken ve ya ikyar a akuraior a civir akombo, lu vôson ônov vev mba kasev yô, lu kwagh u ken hemen yô alaghga tar ve cii ua nungwa a akuraior a fan Aôndo ga ne. Kwagh ne una na yô mcivir u mimi una bee shin tar kera kuaa. Nahan yô, Mesiya shi una va sha ci u unô sha wono? Ka nahan ve, kwagh ne kondo Esera iyol saa her ye!

10:3, 44—Er nan ve i zenda ônov a ungôôv vev imôngoo? Luun er yange a zende kasev mba ken atôatyev ne tseegh a undu ônov vev her yô, adooga ken hemen ma ve hide sha ci u ônov vev. Bee kera yô, ka hembe doon u ônov mba kiriki vea lu a ungôôv vev sha er vea nengen sha ve yô.

Ityesen hen Avese:

7:10. Esera timen ken Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo shi fa u tesen ma tsema tsema kpaa, nahan a ver se ikyav i se dondo yô. Yange eren msen hen Yehova shi veren ishima sha er una time sha atindi a na yô. Er Esera lu timen sha atindi a Yehova yô, a ver ishima tsung sha kwagh u Yehova ôr la. Esera er tom sha kwagh u a hen la shi tese mbagenev sha gbashima kpaa.

7:13. Yehova soo mbacivir un mba ve ne ayol a ve la.

7:27, 28; 8:21-23. Esera yange wuese Yehova, shi er msen hen a na tsung cii ve mough u yemen Yerusalem ye; lu gôgô zende shi akaabo ngee sha gbenda kpaa. Shi a wa uma na ikyo ga sha er una na Aôndo icivir yô. Nahan a ver se ikyav i dedoo kpen kpen.

9:2. Gba u se wa ikyo tsung se er sha kwagh u i kaa a vese ér, se er ivaa “ken Ter tseegh” la.

9:14, 15. Aluer se mba a uijende mba bov yô, a doo Yehova a vese ga.

10:2-12, 44. Ior mba ve vôso kasev ken atôatyev la hide a iyol ijime, gema asema shi sôr kwaghbo u ve er la kpaa. Inja ve kua kwagh u ve er ne lu kwagh u doon kpen kpen.

Yehova Kur Uityendezwa Nav

Takerada u Esera ngu se a iwasen je zua ga! Yehova yange kure ityendezwa i a er ér una due a ior nav ken Babilon kera, shi una hide a ver mcivir u mimi ken Yerusalem la. Kwagh ne taver jighjigh u se ne Yehova kua uityendezwa nav la ga he?

Hen ase sha akav a dedoo a mba i er kwagh ve ken takerada u Esera la. Esera man asande a Mbayuda mba ve hide ken Yerusalem sha u vea hii mcivir u mimi ken gar shon la ver ikyav i dedoo, gadia ve civir Aôndo sha gbashima. Takerada ne shi ôr se kwagh u jighjigh u nan u atôatyev a yange cian Aôndo la man iyol hiden a mi ijime i mbaasorabo mba ve gema asema la. Sha kpôô yô, mkaanem ma Esera, ma ma dugh hen Aôndo ne ma tese wang ér “mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga.”—Mbaheberu 4:12.