Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Dondo Ikyav I Yesu Sha U Wan Mbaatsanev Ikyo

Dondo Ikyav I Yesu Sha U Wan Mbaatsanev Ikyo

Dondo Ikyav I Yesu Sha U Wan Mbaatsanev Ikyo

IBANAVE man tswam hii shighe u orumace gba ken kwaghbo la je. Aôndo yange wa Mbaiserael Tindi u kuran mbaatsanev shi panden ve ican kpaa, kpa ve kura Tindi la ga. (Amoshi 2:6) Profeti Esekiel yange na mba ve lu eren mbaatsanev ican la ibo gbar gbar, ér: “Ior mba ken tar la mba ngohol kwagh sha agee man mba numun gbenda, een, ve er atsanaior man mbaibanave ican, man ve kighir shiror sha apera.”—Esekiel 22:29.

Shighe u Yesu lu shin tar la kpa kape i nzughul a mbaatsanev shi i eren ior ican je la. Kwagh tsô gba mbahemenev mba kwaghaôndo u wan mbaatsanev ikyo ga. Ve lu mba “inyaregh doo ve kpishi,” mba ve ‘yaan uya mba kasev mba coghôlov’ yô. Kwagh tsô gba ve u veren ishima sha mbabeenyol man mba ve lu ken ibanave la ga, kpa kwagh hemban gban ve u dondon aeren a uter vev. (Luka 16:14; 20:47; Mateu 15:5, 6) Ka nahan ve, Yesu ôr injakwagh sha kwagh u Orsamaria u dedoo la kaa ér pristi man Orlevi ve asegh sha or u mbanumungbenda gbidye un vihi un iyol la kpa ve wase un ga ye.—Luka 10:30-37.

Yesu Waan Mbaatsanev Ikyo

Ityakerada i Ivangeli i i er kwagh u uma u Yesu la pase ér yange fa ican i yan i mbaatsanev dedoo shi mhôônom kôron un a ve tsung nahan wasen ve. Yesu vande lun sha kpa va gema iyol na hingir ‘or u ibanave sha ci wase.’ (2 Mbakorinte 8:9) Er Yesu nenge a ikpelaior yô, “mhôônom kôr Un a ve tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mateu 9:36) Bibilo ôr kwagh u kwasecôghol ugen u yange kwagh hemba gban Yesu sha anyua u er la a iyua i mbanyarev er kpishi la, gadia lu sha ‘mngee u ve ngee a akaa man ve haa kimi ye.’ Iyua i kwasecôghol er la doo Yesu tsung, gadia lu ‘kwagh u lu a mi sha u koson iyol na cii je la.’—Luka 21:4.

Mhôônom yange ma kôron Yesu a mbaatsanev shi wasen ve kpaa. Un man mbaapostoli nav cii lu a ikpanyar i môm, ape ve dughun inyaregh ve nengen sha mbaibanave mba ken Iserael yô. (Mateu 26:6-9; Yohane 12:5-8; 13:29) Yesu yange taver mba sar ve u dondon un la cii asema ér ve fa er i gbe u vea wasen mbaatsanev yô. Yange kaa a gum ornyar ugen ér: “Tôô akaa a u lu a mi la cii tee, na mbaatsanev nahan wea lu a kwagh u injaa Sha yô, va, va dondo sha a Mo.” Ornyar la yange soo u undun shagba na ga, nahan kwagh ne tese ér shagba hemba doon un a Aôndo man mbawanndor a na. Shi ieren na la tese ér a kuma u lun orhenen u Yesu ga.—Luka 18:22, 23.

Mbadondon Kristu mba Nengen sha Mbaatsanev

Shighe u Yesu kpe shi i nder un shin ku kera la kpa, mbaapostoli man mbadondon Kristu za hemen u nengen sha mbaatsanev mba ve lu a ve la. Ka kom inyom i 49 yô, apostoli Paulu tema vea Yakobu man Peteru man Yohane, ôr ve tom u pasen loho u dedoo u Ter Yesu Kristu na un la. Tsô, ve lumun ér Paulu man Barnaba ve za ken “atôatyev” ve za pase ve kwagh. Nahan, Yakobu kua akar a na taver Paulu man Barnaba ishima ér vea za yô, ve “umbur” mbaatsanev. Man lu kwagh u gba Paulu ishima tsung u eren je la.—Mbagalatia 2:7-10.

Sha shighe u Claudius hemen Zegetartor u Roma la, bo ijen gba sha ajiir kposo kposo ken tartor la cii. Nahan, hanma Orkristu ken Antioki cii er kwagh u nan ‘fetyô yô, sha u tindin a iwasen hen anmgbianev mba ken Yudia. Ve tindi hen mbatamen sha ikyev i Barnaba man Saulu.’—Aerenakaa 11:28-30.

Nyian kpaa, Mbakristu mba mimi fa ér gba u mbadondon Yesu vea waan mbaatsanev man mbaibanave ikyo, hemban cii je yô, mba ve ne jighjigh a ve imôngo la. (Mbagalatia 6:10) Nahan ka saan ve iyol u wasen mba ican i tser ve la kpen kpen. Ikyav i tesen yô, ken inyom i 1998 la, zege icegh gba sha ityoughkitaregh ki imbusutarimese i tar u Brazil. Icegh kin vihi cinkafa man alev kua ikyuleke i ior kaha la, kwagh ne na yô, ijen gba kpishi. Lu ijen i hemban vihin i i gba ken atô u anyom 15 je ne. Sha ajiir agen je yô, mngerem ma man tsô kpa lu ga. Fele je maa Mbashiada mba Yehova mba sha ajiir agen ken tar la kohol kwaghyan kpishi kua akaa agen shi kimbi injar, i tôô akaa ne i za na anmgbianev vev sha ajiir a ijen i gba la.

Mbashiada mba yange ve na akaa sha u wasen mbaibanave la nger ér: “Se wase anmgbianev asev nahan doo se kpishi, sha ci u se fa ser se er kwagh u doon Yehova. Mayange je, se hungur mkaanem ma ken Yakobu 2:15, 16 la ga.” Avur ne ôr ér: “Aluer ma wanmgbian u nomso shin u kwase idyelegh á kôr nan, nan kera lu a kwaghyan u nana ya ayange ayange ga, man mô wen nana kaa a ve er: Yem nen bem bem, i̱ tsee ne iyol, ide nen, kpa ne kera na ve kwagh sha ugbayol vev ga yô, ka a inja sha nyi?”

Anmgbian u kwase ugen ngu ken tiônnongo u Mbashiada mba Yehova, ken gar u São Paulo, ken tar u Brazil. A gba ican kpishi, ka sha ican tsung a kôson iyol na ye. A kaa ér: “Mea gba ican nan nan kpa Bibilo wasem m zua a msaanyol. Luun er anmgbianev av mba ken Kristu vea wasem ga yô, m fa er uma wam ma a lu ga.” Sha shighe ugen la, doo anmgbian u kwase u tseen ishima ne iyol ga, nahan gba u a pav un, kpa lu a inyaregh ki kimbin ga. Nahan, anmgbianev mba nomso man mbakasev mba ken tiônnongo kimbi inyaregh ki ipyaven la cii. Mbakristu mba mimi mba wasen anmgbianev vev tar sha won cii.

Sea ôr kwagh u iwasen i ior ve wase mbaatsanev a doo ungwan nan nan kpa iniôngon i ior cii ia fatyô u been a ibanave ga. Ugomoti mba lun a inyaregh kpishi kua mbamzough mba vesen mba wasen mbaatsanev tar sha won cii nôngo kpishi, kpa ve kan shio u been a ican i i tser uumace ica i gbe ne. Nahan, mpin gema ngu ér a er nan ve ibanave kua mbamzeyol mbagenev mba ve lu zan uumace iyol ne vea bee sha wono?

Atesen a Bibilo Aa Fatyô u Wasen Se Gbem sha Won

Ityakerada i Ivangeli pase ér Yesu Kristu yange wasen mbaibanave shin mbaatsanev. (Mateu 14:14-21) Nahan kpa, lu tom u nyi hemba gban un ishima? Sha shighe ugen la Yesu wase mbaatsanev been yô, kaa a mbahenen nav ér: ‘Se za nen ijiir igen hen agar a a dondo heen ne, sha u Me za ôr kwaghaôndo keregh kpaa yô.’ Er nan ve Yesu mem u been ior angev kua u nengen sha mbaatsanev yem tom na u pasen kwagha? A kaa ér: “Gadia ka sha ci u [kwaghaôndo u pasen] man M dugh ye.” (Marku 1:38, 39; Luka 4:43) Doo Yesu u wasen mbaatsanev, kpa tom na jighilii yô, lu u pasen ior kwagh u Tartor u Aôndo.—Marku 1:14.

Bibilo wa Mbakristu kwagh ér ve “dondo [Yesu] ijime,” nahan ka vea wasen mbagenev nyian kpa ve fa kwagh u a hembe lun u vesen u vea er yô. (1 Peteru 2:21) Mba wasen mbaibanave er Yesu kpa eren nahan. Kpa, tom u tesen ior loho u dedoo u Bibilo sha u ve fa kwagh u Tartor u Aôndo hemba gban ve ishima, er Yesu kpa u gba un ishima nahan. (Mateu 5:14-16; 24:14; 28:19, 20) Er nan ve i gbe u se tôô tom u pasen ior loho u Mkaanem ma Aôndo ua hemba lun se kwagh u vesen a ityom igen i wasen ioro?

Mbamzeyol mba ior ve tagher a mi kposo kposo sha tar jimin cii la tese ér ior ka vea fa akaawan a Bibilo shi vea er sha mi yô, a wase ve ve fa er vea nôngo a mbamzeyol mba ve tagher a mi ayange ayange la kua ibanave kpaa yô. Heela tseegh ga, loho u Tartor u Aôndo u Mbashiada mba Yehova ve pasen ior la wase ve u lun a ishimaverenkeghen. Ishimaverenkeghen ne i na yô, uma ka una taver ve kpa ve fa di tsô ér iyange i môm mbamzeyol mban vea bee keng. (1 Timoteu 4:8) Ka ishimaverenkeghen i nyi ve lu a mini?

Mkaanem ma Aôndo taver se ishima sha kwagh u mlu wase u ken hemen la ér: “Kpa se mba keghen Usha mba hev je man tar u he u perapera una tema ker yô, sha ityendezwa [i Aôndo] la.” (2 Peteru 3:13) Ashighe agen ka a ôr kwagh u “tar” ken Bibilo yô, i lu ior mba ve lu sha u la i lu ôron kwagh ve ye. (Genese 11:1) Nahan “tar u he” u i tende zwa ér ua va la ka nongoior u Aôndo a lumun ve yô. Mkaanem ma Aôndo shi tôndo zwa ér shighe u mtemtor u Kristu la, a na mba Aôndo a lumun ve la uma u tsôron shi vea lu shin tar ne ken paradiso a ma mzeyol shio. (Marku 10:30) Ityendezwa ne ngi sha ci u hanmaor cii kua mbaatsanev kpaa. Mayange je, ibanave ia lu ken “tar u he” la ga.

[Box/Picture on page 6]

YESU UNA “YIMA ORIBANAVE” NENA?—Pasalmi 72:12

IJIRÔRON I MIMI: ‘A̱ ôr ijir i atsanaior, a̱ yima ônov mba mbaibanave, a̱ gema a̱ her ipiraor.’ (Pasalmi 72:4) Shighe u Kristu una tema tor sha tar la, una ôr hanma or ijir sha mimi. Hen shighe la, ifer ia kera lu ga, gadia ka ifer i ne ityar igen i ma i lu yôughyôugh kpa i hingir u lun ken ibanave ye.

BEM: ‘Sha ayange na yô, i̱ kpe orperapera iyol, man bem a̱ ngee zan zan uwer ua kera lu ga.’ (Pasalmi 72:7) Ior kpishi mba ken ibanave sha ci u ayôôso man ityav mbi ior ve nôngon ne. Kristu una va a bem u tsôron shin tar, nahan una bee a ityav man ayôôso a a ne ve ior ve lu ken ibanave la.

MHÔÔNOM MA KÔRON:Mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave, una yima uuma mba mbaibanave kpaa. Una paa uma ve sha mkighir man ipira; awambe a ve aa lu kwagh u injaa sha ishigh nagh.’ (Pasalmi 72:12-14) Mbaatsanev man mbaibanave kua mba i nzughul a ve cii a saan ve iyol. Tor Yesu Kristu una hemen ve.

MKPEYOL: ‘Iyiav mbia ngee shin tar.’ (Pasalmi 72:16) Shighe u Kristu una tema tor la, kwagh môm una ban ga. Ior vea kera ya ican i kwaghyan man icegh ga, gadia ka akaa a a hembe van a ibanave nyian ne je.